Misijon v perujskih Andih 2011

December 2011 - januar 2012: fotke

2012-01-22T09:45:00.000-08:00

Nekaj od vsega, kar nam podraja Gospod! A ni krasen???

Pozdrav iz Lime,
vasa hvalezna Andreja

Vesel bozic!

2011-12-25T11:42:00.000-08:00

Dragi mi,
pisem vam na sam bozic - Rosana in Marija sta sli na siesto, mene caka bozicni popoldan v Pukaraju.. pride staro in mlado, pijemo 'cokoladni napitek' (znamenita bozicna 'vroca cokolada', ki ima okus bolj po benkotu kot po vroci cookoladi), jemo tradicionalni paneton, pojemo bozicne pesmi, se hecamo in cepimo skupaj!
Kako ste?
Je kaj snega? Poticka?

Mi smo preziveli advent na zelo intenziven nacin. Z Rosano smo bile v njenem srebrnem jubileju - zelo se imata rada z Jezusom! Sta se eden drugega presenecala, midve z Marijo pa zraven srecni! Prosla sta njena starsa, sestre iz Lime, prisla je cela glasbena zasedba iz Pukaraja, Linda iz Nemcije etc. Smo rajali, da se je bliskalo!

Naslednji dan smo cofnile v kanonicno vizitacijo (povsem nepreicakovano), ki jo je opravila m. Erika. Ves teden smo intenzivno refleksionirale, diskutirale, premlevale in molile. Mocen cas...
S Pachachaco smo zavihali rokave in iskali sredstva za streho njihove kapele - s aj veste, da vas denar ne maramo uporabljati za konstrukcije... 30 novembra smo izplacali se zadnji korec. Presrecni!
Sredi decembra sem bila z mladimi 3 dni na duhovnih vajah. Nasa ekipa je odpovedala na celi crti, prisli mso tja popolnoma nepripravljeni, brez materialov, brez koordinacije. Sem obupano pogledovala Jezusa. In je prevzel zadevo v svoje roke: zaronil v globine in se dotaknil src! Vseeno smo v ekipi sklenili, da nikoli vec kaj takega!
Spomnim se tudi pucanja hise, avta, pranja perila etc. Pa vendar zaradi hudega mraza, neprestanega dezja in blata napori za cisti ambient ne pomagajo prav veliko. Znizujem kriterije...
Z Zirmi smo izvedli 'adventno akcijo' 4 nedelje - za malega Jezuscka! Na bozicno noc smo blagoslovljene Jezuscke izrocili 'tapridnim'. Letos bo Pukara imel 45 jaslic vec kot lani! Kaksno veselje!!! Se Marija in Rosana sta osupnili... 'Posade' smo preziveli (bozicna devetdnevnicna) - vsak vecer se je v dezju in blatu nabralo kakih 20 gumbkov z animatroji vred, po ulicah smo prepevali bozicne pesmi, trkali na vrata druzin, ki so nas gostila, blagoslovili hiso in se mastili z biskochi.. Pomeni, da sem vse te vecere prezivela v Pukara. Veliko veslje so bile bozicne kosarice: pripravim jih za kakih 15 revnih druzin, zapuscenih starckov/stark ali sirot. Kosara je polna riza, sladkorja, olja, konzerv mleka, cokolade (za pripravo cokoladnega napitka) in panetona. Za otroke dodam igrace, kaksne stunfe in mikice... Vasa donacija!!! HVALA! Pomagali ste tudi nasim karmelicankam, Lucili, ki ni imela sredstev za svoj maturetni ples in se komu... Zelo me spremljate v teh mesecih! RES hvala... Omogocili ste tudi operacijo obeh uck male princeske, ki ima sele 8 mesecev. Ne vidi in je bila nujno potrebna operacija. Svoj pisker ste pristavili pri nakupu invalidnega vozicka za malo Milagros. In zaradi vas je slo 6 mladih na duhovne vaje! Zakon. Se en kup drugih zadev, a naj ne ve desnica kaj dela levica, :-)
Ja, Bozic.
Mi dovolite? Letos cutim neizmerno olajsanje ob misli, da je nas Bog tak kot je. Dalec od razkosja, kompliciranosti, zunanjosti, izgleda, vpliva, napete urejenosti... V resnici je njegov avtenticni stil 'majhnost', preprostost, bistvo, marginalnost... Neverjeten je! Hecno, vendar Ga resnicno obcudujem. Kaksna totalna svoboda od vseh 'kaj bodo rekli'... svoboda od vsakrsnega 'imeti pod kontrolo'... totalna svoboda od 'tako mora biti', 'vedno je bilo tako'... Osupne (nas)! Osupne nebeski Oce, ki Ga posilja, osupne Mali, ki se rodi, osupneta nas Marija in Jozef in vsa 'bozicna scena', ki nas v svoji kruti brutalnosti pelje tja cez, v nebesa na zemlji, v center ljubezni, ki se pretaka med njimi in jo - hoces noces - vohamo.... Ja. Se strinjam, vohamo princip darilc... Nic cudnega, da so vsi obsedeni z darili. 'Love is in the air'... :-)
Zelo sem hvalezna, da smem biti tu: Renato, mama Bertha, Kathy.. vsak mi na svoj nacinpomaga sprejeti tega Boga, ki ne potrebuje nobenega 'dodatka' za to da me osreci... S tem, da je, me dela srecno. Oni to izkusajo. In me ucijo. Zelo molim, da bi to notranjo svobodo in lepoto nebes na zemlji okusali vsi, ki hrepenimo po Njem.
OK! Letim v Pukara... Jutri sva z Jezusom v gala (13 let vecnih)!!! V torek gremo z 12 animatoji v dzunglo na tridnevno popotovanje... Se nam zdi kot sanje... Nadskofija nam posodi kombi! Po novem letu potujemo v Limo in smo tam (poletje) do 8 februarja... V Limi se vam bom malo vec razpisala!
Hvala za vsa voscila, molitve, pakete in navezo! Rada vas imam in vas v Njem, ki je Bog z nami, pozdravljam,
vasa Andreja in sestre

V soku.

2011-12-09T17:33:00.000-08:00

Vceraj zvecer sem izvedela za predcasne volitve.
In za rezultat.
"Tistim, ki nimajo, se jim bo vzelo se tisto in se dalo..."
Molim. In vas izrocam Svetogorski.
Andreja

Sveze iz nasega konca...

2011-11-22T20:13:00.000-08:00

Marcavalle.

Vernih dus dan. Pucara.

Na pokopaliscu v Pachachaci.

Oce nas...

Nase none..

Iz Uniona.

Perujski kavboji.

Gospod Muruhuaja - romanje.

Birmanci na duhovnih vajah.

Bansi.

Skupni veceri.

Molitev.

Luz in Tita na obisku.

Eli, Huan in Maricielo.

VSI TOPLO POZDRAVLJAJO.

Smo zmenjeni za

POTA 2012!

Se vam oglasim kmalu,

vasa Andreja

Draga Slovenija!

2011-11-22T19:37:00.000-08:00

OBZALUJEM!
Skoraj dva meseca brez glasu... Zakaj? Malo me je odneslo, ko sem se vrnila v Peru. Potrebno je bilo zagrabit en kup stvari, ki so me cakale. Trije meseci v SLO so bili mocni in nasitni in vas se sedaj cutim vsepovsod (kot da smo si lahko veliko povedali.) Moj procesor je zalaufal sele zadnja dva tedna - izgleda, da je bilo zame vse tako intenzivno, da sem sele sedaj zmozna refleksije!
KAKORKOLI ZE...
Smo globoko vdihnili in spet smo odmrznjeni. Bienvenidos! Hecno, po srecanju z vami, se mi zdi, da vam je vse bolj domace, da vam dosti ni potrebno razlagat, da so vam Andi tam, :-) In meni Slovenija?
OBUPNO lepa je!
Tiste smreke s Triglavom zadaj na poti v Bohinj... Modrina morja na ovinku v Izolo... Rosa na stezi zadaj za Dolino v Komnu... Melodija prekmurske ravnine. Vse disi, buhti, poje, vse je tako urejeno in izjemno cisto.
KRASEN OBCUTEK biti doma.
Sedet z mamo na kavcu in klepetat, klepetat, klepetat, :-) Biti v pizami z necaki. Peti hvalnice z ursami. Poslusati smeh v sestrski rekreaciji... Imeti cas za. Biti skupaj. Jesti skupaj slastne slovenske jedi, grozdje, kumarce. Se cuditi... In obcudovati genij nasega Gospoda, ki usklajuje urnike, organizira presenecenja, ustvarja drobne okuse Kraljestva med nami, ki se vtisnjujejo v vecnost. Sem se Ga lahko dotikala v vas in po vas.
SMO POTEGNILI CRTO
in skupaj z vami rekonstruirali moja (nasa) desetletja za nazaj. Mocna potreba po refleksiji stiridesetletij je potesena. Se mi zdi, da ste mi RES pomagali rekonstruirat, kaj vse se nam je dogajalo in zapolnit vse tiste velike luknje v spominu, ki so me grizle. Verjetno je to dolg zivljenjskega obdobja, ki ga zivim. Brez vas in vasih albumov (fizicnih in mentalnih) mi tega ne bi bilo mogoce. Hvala, stara klapa, :-)
IN SE SRECALI
Na Krasu. Na Obali. V Centru. Na Gorenjskem. Notranjskem. Na Stajerskem. Se vedno ste v nasih molitvah in spominih. Z vsakim srecanjem sem cutila, kako Gospod razodeva svoje oblicje po podobah iz Peruja, po moji nemoci in omejenosti. In kako nas vse skupaj krepi v svoji ljubezni... HVALA Jezus! In hvala moji Miji in sv. Francisku Ksaverju, ki sta bila menegerja vseh treh mesecev... Njiju prosim, naj uredita obilno povracilo za vse drobne in velike zadeve, ki ste jih izvedli v prid nasega misijona. Bi lahko pisala o tem strani, ne?
SENCNA PLAT
Sem bila 'zblojena' vcasih. In pogresala sem obcutek hvaleznosti za vse srhljivo obilje, s katerim je Slovenija natlacena. In ki ni samo po sebi umevno. In bolelo me je, da ni bilo okusa praznicnosti skoraj v nobenem kotu Slovenije za njen 20 rojstni dan! Smotan obcutek.
za obe plati SE ZAHVALJUJEM
Presveti Trojici, nasim Trem, za to, da sem Slovenka in da nam daje obcutljivost za drugacno, za tuje, za oddaljeno. Hvala za vas odziv, ljubezen in odprtost. Za zanimanje in za simpatijo. Za velikodusnost.
FAJN STE.

Konec Eseja o Sloveniji 2011.

Vas imam rada.

In se naprej racunam(o) z vami.

vasa Andreja, ursa

Iskrene cestitke!

2011-10-23T18:37:00.000-07:00

Post SLOVENIA.

2011-10-10T17:00:00.000-07:00

Sem.
Ziva.

Zupnijski svet z liturgicnimi darili!

Prehod je sel malo na trdo, ker je bil trupelc 'svoh', srce od vse 'slovenske ljubezni' sampanjsko, visina pa itak ne pomaga prav dosti, tako da sem prve dni kar sopla po stopnicah. Tu gor so mi nasi pripravili dobrodoslice, z nasima dvema (urskama) nismo mogle nehat klepetat vsaj en teden, dezuje in dezuje in se dezuje, zelodcek je zahteval svoje, spim kot ubita. Vse v najlepsem redu!
Prejsnji teden smo zakopali kopita v zemljo in zavihali rokave.
Nalagam fotke,
Rosana me klice k vecernicam!
Objem,
Andreja

Post SLOVENIJA v hribih.

Nazaj v Peruju.

2011-09-27T07:48:00.000-07:00

Lep obcutek, :-)
Let je bil pozegnan: nekaj turbulence, malo tezav z administracijo, dan, ki je bil daljsi od 24tih ur... vse v sluzbi Njegove mogocne roke, da Ga lahko povelicujemo v svojem telesu!
Trenutno sem v Miramaru: spim, dremljem, prezvekujem, resetiram. Marija in Rosana sta mi nalozili kredit za mobitelcek, tako da se zacenjajo prvi klici iz Pukaraja v duhu: "Si ze tu?"
Pred jutranjo maso ze drugi teden dihnem samo en namen: ZAHVALA. Za vas, za Bozja dela, za Slovenijo, za duhovne in materialne darove... Mi je lepo. Naj vas poboza.
Danes grem v St. Ursulo, jutri se dobiva s Sabino, v cetrtek gor v hribe, domov. Se vam oglsim od tam. In s tem tudi uradno odmrznem blog.
Hvala mami, Markotu in Tadeji in mojim sestram za gostoljubje! Naj vam in vsem DOBROTnikom povrne On, ki je Dobrota. Amen.
s. Andreja

Jutri letimo!

2011-09-24T08:11:00.000-07:00

Hola, Slovenija!
Jap. To je to. Trije meseci so (srečno) minili in jutri zj ob 6h -
če Bog da - letim z Lufthanso iz Gradca v Frankfurt,
iz Frankfurta (11:30 dop) v Caracas /deset ur vožnje čez Atlantik/
in od tam (16:30 pop) v Limo. Pristanem ob 20:30 zv - s tem da bom prej premaknila urine kazalce za 6 ur nazaj, :-)
Bog je dober.
Torej: NAJLEPŠA HVALA za vse drobne ali tudi mastne izraze ljubezni,
za spremljanje, branje, sodelovanje, molitev ipd.
kar sem v potlačeni, natroseni in zvrhani meri uživala vsak dan posebej ves čas.
Zlati se.
Hvala še posebej mami, Markotu & Tadeji ter mojim sestram za gostoljubje -
super je bilo.
V Mariboru smo se nekako spet sestavili (spim kot dojenček)
tako da je že vse nared za jutrišnji salto v luft, :-)
Se vam javim.
s. Andreja
PS Aja, mobitelček, na katerega ste zdaj v teh mesecih klicali, je spet z Nežo, tako da me tam ne boste več mogli dobiti... Neža, HVALA!

Ja, posodabljamo program...

2011-09-06T13:36:00.000-07:00

Štajerska je še v meglicah,
bom gotovo na Slomškovi gimnaziji in s sošolci iz faksa!
Živela mladost! Se vidimo po 20tem!
Drugače pa že na koscih,
srečna v vsakem srečanju in zgubljena v smetani na vrhu sladoleda.
Bi dobro delo malo navadnega kruha... Hvala za molitev,
delate naše večere "Kraljestvo" v tem blišču prvega sveta.
Zlati ste!!!
Se beremo,
vaša usmetanirana Godnič

2011-09-06T13:32:00.000-07:00

08.09. cetrtek

Zupnija Stara Loka

09.09. petek

Župnija Polhov Gradec

10.09. sobota

Zupnija Moravce

11.09. nedelja

Župnija Sora, Zakonska skupina Strazisce

13.09. torek

Zupnija Bezigrad

14.09. sreda

Ursulinski kulturni center, Ljubljana

15.09. cetrtek

Studentski dom Sentvid

16.09. petek

Zupnija Rovte

17.09. sobota

Stična mladih: Misijonska delavnica

18.09. nedelja

Zupnija Zaplana: farni dan

19.09. ponede

OŠ Komen

Predstavitve misijona po Sloveniji!

2011-08-19T04:14:00.000-07:00

Hej, dragi moji,
že počasi odštevamo dneva za let 'dol' v Latinsko Ameriko.
Prej pa mi je še podarjen obisk po župnijah v Sloveniji - hvala!
Tu je razpored, če koga zanima. Bo luštkano! In v živo, jasno....

02.09., petek	Zupnija Budanje
03.09. sobota	Zupnija Komen
04.09. nedelja	Zupnija Ziri
08.09. cetrtek	Zupnija Stara Loka
09.09. petek	Župnija Polhov Gradec
10.09. sobota	Zupnija Moravce
11.09. nedelja	Zakonska skupina Strazisce
13.09. torek	Zupnija Bezigrad
14.09. sreda	Ursulinski kulturni center, Ljubljana
15.09. cetrtek	Studentski dom Sentvid
16.09. petek	Zupnija Rovte
	Stična mladih
18.09. nedelja	Zupnija Zaplana: farni dan
19.09. ponede	OS Komen

To je to! Milo vas prosim za molitev k Duhu, da bo Njen ogenj vžigal miisjonskega duha. Amen. Se vam kmau kaj javim, vaša s. Andreja, (trenutno bivajoča v Komnu 115).

Zamrznitev bloga!

2011-06-26T15:01:00.000-07:00

Spostovana Slovenija,
posredujem se zadnje novicke iz Andov.
Sv. Jozef je tako kot pravi 'gentleman' uredil vse v zvezi s streho v Pukaraju.
Napovedali so mi 10 dni 'svica',
sfinisirali so ga v 6 dneh. Omenjali so moznost dolocenih presenecenj, zrusil se je precejsnji del stropa. Pravijo, da je cudez, da se ze prej ni vse sesulo. Streha je tu prava mojstrovina: material, ki drzi korce skupaj je v resnici crna in bela zemlja. Crno so - na moje veliko presenecenje - skopali kar na nasem vrtu (tam se je kar naenkrat pojavila ena velika luknja!!!), belo zemljo pa mesajo z oslovskim gnojem in vodo. Mojster je k projektu pritgnil se 5 kolegov, zj ob 8h so 'chakchali' koko, ob 1h so sli jest, popoldne pa je krozila cigareta od ust do ust. Vmes tisina in svic. Hisa se je spremenila v prah in zemljo. Fotke!

Zivel sv. Jozef! Zivel!

V nedeljo sva bili z Rosano povabljeni na zlato poroko dobrotnika don Feliciana. Sedeli sva med uankajinsko smetano (don Feliciano je lastnik verige bencinskih crpalk), pogrinjali zlate prticke na kolena in nazdravljali s Queirolovo Borgonjo, uaaaaaaaa. Zmedeno sem pogledovala naokrog. Rosana se mi je rezala... "Nisi prisla s prvega sveta, dragica?" me je zezala. Obcutljiva tema.

V ponedeljek smo se z nasimi zakadili v hiso v Pukará. Vrt je pocasi spet dobival izgled, prah se je razgubljal in kumbija je odmevala na vseh koncih hise. Dokazni material:

Herniji sta bili besni in se tri dni nista govorili z mano. V torek sem letela v HYO zamenjat levo okno na Suzukiju, v sredo sva z Ederjem urejala zadnje zupnijske zadeve in v cetrtek sem pakirala. Popoldne smo se se zadnjic objeli z nasimi. Smo bili tiho in smo se samo gledali. Clovek bi kar jokal. Odkrila sem recept. Jasno, vsak od katerega sem se poslovila je zacel tozit, ces kako nas mores zapustiti... In potem magicna beseda: "Mama me ni videla tri leta." In preobrat. Besedica 'mama' je tu zakon. In opravici vse. "Pozdravi mamo," so se poslavljali... "Saj so samo trije meseci" jim piskam.
Zdaj sem ze dva dni v Limi.
Spim, tracarim z nasimi sestrami in jem. Za smetanco mi je nas dragi Jezus podaril Drzavni ruski balet z Labodjim jezerom, Seherezado in Spanskim duetom. Trikrat so izvajali 'gran paso', sploh nisi mogel dihat. Kar lebdeli so gor med svojimi tancicami in copatki. Dve uri sta se izdahnili v en sam hip. Nebesko.
Pravkar sva se slisali s Sabino - pride pozdravit. Po novem je v Rayo de Luz! Vse toplo pozdravlja! Kaj vec izvem v prihodnji pol uri... :-)
Jutri zjutraj moram biti ze ob 7:30 na letaliscu. Ob 10:25 letim v Caracas, potem Frankfurt in koncno Gradec.
Mi postaja toplo ob misli, da vas kmalu vidim. Kar naprej klepetam Jezusu za zegne, mir, slavljenje, pricevanje... da bi bil vse On, tako kot mu gre. Zvecer zadrgnem kovcek in se Mu vrzem v narocje. Obozujem potovanja. Obozujem oblake v soncu in na tisoce novih obrazov. Sem pac potomka Krasevk, ki so zahajale v Trst delat. In potomka starodavnih ursulinskih misijonark. Hec!
S tem zapisom uradno zamrzujem blog za tri mesece.
V avgustu bomo verjetno objavili septemberski program in obiske po zupnijah. Se vam priporocam v molitev in hvala za navezo! Uzivajte v dopustih! Gospod je z vami, juhu!
vasa Andreja, sestra

Ko smo se vracali od jezera Yauricocha.

Brez komentarja.

Bog je lep.

Aja, se klasicno vprasanje:

"Kako se pocutim?"

Takle:

Draga Slovenija, vse najboljse!

2011-06-25T16:13:00.000-07:00

Sem ze v Limi.

Danes zjutraj so me na mizi pricakale sveze vrtnice z vrta,

cokolatini

in kup voscil ob 20 obletnici samostojnosti.

Zanosno sem zapela Zdravljico

- z roko na srcu, jasno, kot je tu navada -

in zamaknjeno razlagala zgodovino nasega malega cudeza,

imenovanega Slovenski narod.

Staroselci, Ajdna, vdor, Karnatanija, Hasburgi, Slovanska utopija, Jugoslavija...

in Celjani. Pleterje. Mali slovenski fenomeni,

ki so bili v resnici integralno sredisce Evrope.

Sestre so komaj utegnile stiscati zemljice v usta...

ko me je zgrabila stara strast - fenomen dvojine

in lepota jezika

sem se hitro vgriznila v jezik.

In pisknila: "Nikoli se nismo borili za teren. Razen prisiljeni v korist drugih.

Imeli in imamo pa se vedno crkovske pravde.

In samomore."

Cin - cin, Slovenija!

Za nic na svetu te ne zamenjam. Ceprav je treba gledat kam stopis,

da ne komu stopis na prste, :-)

Objem,

Andreja Godnic,

made in sLOVEnia

Ogenj Svetega Duha!

2011-06-12T20:55:00.000-07:00

Je danes zgal s posebno mocjo - dokazno gradivo:

Zjutraj sva si z Rosano privoscili slovesni zajtrk s petimi hvalnicami... V 15 min sem pripravila vse za maso in trenirala s tamalimi prvoohajancki banse na temo Svetega Duha. Cerkev se je vztrajno polnila in ker zupnika ob 9:15 se ni bilo, smo padli v bogosluzje Bozje besede - na same Binkosti! Ko sem zgrabila mikrofon za pridigo, sem globoko zajela sapo... O, ko bi le ti vzgala, zgrabila, pregnetila, eksplodirala... Sveti Duh, Milina!!!! Tamali so se pognali v procesijo za Bozjo Besedo, v ritmih bobnov smo ploskali Svetemu Pismu in na kolenih castili Najsvetejse, vse do trenutka, ko se je Jezus dotaknil svojih v svetem obhajilu... Po katehezi sem letela v Sapallango na kosilo z Rosano in takoj nato nazaj v Pukara. Smo si privoscili skok v mistiko: Yauricocha, jezero, zavito v meglice in cisto privlacnost. Fotke....

Jutri zacnemo s prenavljanjem strehe v Pukaraju. Kupujem oslovski gnoj, belo zemljo in se ostali material s katerim delamo tu strehe.... Se vam hudo priporocam v molitev - nekako se ne pocutim tako doma s temi zadevami (ceprav dobro de moji krizi srednjih let, he-he). Diakon je na duhovnih vajah, tako da imam vsak vecer priprave na poroke in krste. Jutri se dobimo s Pukarajci za 'nacrtovanje' nove mase. Vsi debelo gledajo, ker se nihce ne spomni, da bi bil kdaj na kasni novi masi.... Zakljucujem ekonomijo in vpisujem dogodke v pastoralni koledar, da bi p. Eder prezivel velike pukarajske feste v juliju in septembru.
Prisel je direktor adrenalinske agencije iz Huancaya - sanjamo turisticno turo okrog Pukaraja: s konji do predinkovskih kolk, vzpon do Sv. Kristofa, spust po Pachachaci in vracanje cez Miraflores med postrvmi... Sanjsko! Antropolog Kondor mi je obljubil, da bodo s studenti zaceli projekt raziskovanja nasih kolk... Zupan je namrec rezerviral sredstva.
Novi predsednik Ollanta se je dobil z Lulo iz Brazilije - kot kaze bomo sli v smer latinoameriskega umerjenega socializma. Grozno zanimivo! Chavez iz Venezuele se drzi stran.
Danes sem pekla palacinke.
In z Rosano se vedno prezvekujeva film "Des hommes et des Dieux" - vohas strah mucenca/cev in otipas dotik Boga. Sva si privoscili vecerni 'domaci Cine' v cetrtek, pa naju se vedno drzi efekt. Odlicna stvar. Sem sredi filma pomenljivo namignila Grozdetu, ces.... "Si, ne?"
Se morje drugih stvari se dogaja, a jih za enkrat se ne morete nositi. Ko pa pride... vam bo skomuniciral vse, kar... He-he, izgleda, da je slo danes za 'overdozis'!!! Ti da krila!!!
Objem vsem v Slovenijo in srecno na dopuste!!!
vasa vdana Andreja Perujska

Flesi in zgolj flesi, :-)

2011-06-02T12:22:00.000-07:00

Po ekstaticnih dneh Presvetega kriza
smo si zeleli spanja,
pa so prisli obiski in smo zagalopirali naprej.
Ko smo pomahali Mateji, Nadji, Astrid, Anamariji in Benigni,
sva se z Rosano zagledali v salon,
kjer je vse nastlano kricalo po zenski roki.
Obe v krizi srednjih let,
zeljni duhovnih in materialnih gradenj (lahko naju malo spihoanalizirate, he-he),
sva se zakadili v postavljanje nove stene,
premetavanje skatel in pleskanje.
Kljuc za branje znamenj casa sta bila nepricakovana obiska lastnika hise (smo najemnice v Sapallangi)
in strica Miguela, 'deklice za vse', ki nam je hisnik.
Buuuuum, smo bile v prahu.
V tem casu so na Rosanini sredni soli profesorji izvedli puc in izgnali ravnatelja
- Rosani so napovedali hladno vojno, molite zanjo -
Marija uziva pocitnice na Poljskem in nas obupno pogresa,
tako da si skoraj vsak dan pisemo... Noce skajpat.
Umrla je sosedova teta Eugenija. Prosili so me za molitve in ko sem zagledala sosedo zavito v deko
in polozeno na mizico,
me je zaskrbelo, ker ji niso povezali celjusti, zaprli oci in naravnali kolen. Vzeli smo si cas za diskusijo
in na koncu je zlahta dojela, da je ne bomo mogli dati v krsto s skljucenimi koleni. Prosili so me za pogrebne storitve, tako da sem teto uredila - ucke so se ji kar nekajkrat na siroko razprle,
tako da sem ji morala na koncu zatlaciti bombaz vanje. Tudi kolena se niso vdala; je ze pocasi trdela.
Z vnukinjami smo se za 15 min vrgle na kolena in uredile zadevo. Hvalezni smo zaceli z molitvami in vsake toliko sem se zalotila, kako gledam kolena, ce se bodo zacela spet krcit. Na koncu sem vse zalila z blagoslovljeno vodo in teto se zadnjic pobozala.
Expandovci so si preplesakli sosedovo hiso (Ob Florinem ovalu) in izvajajo tam delavnice z nasimi tamalimi. Matt je tudi ze pri koncu z racunalniskim centrom v Pachachaci. Te dni je prisel njegov oce, evangelicanski pastor, s stirimi prostovoljci. Uzivamo v ekumenizmu!!!
V soboto smo imeli premiero v nasi cerkvi: rdeca preproga, novi porocni sedezi, cel zbor in nabita cerkev. Porocila sta se Miguel in Susy. Prva generacija katekistov in ena prvih cerkvenih porok, kjer je zakrament center. Nebesko... Res se imamo radi.
V torek nas je diakon Eder peljal v svojo vas na vaski zur, kjer plesajo lahiho. Ples v cast Svetemu Krizu. Pol ure voznje iz Huancaya (Hauha), pa drugi svet... Smo se pridruzili njegovi familiji in zacarano strmeli v nevado Huaytapayano...
Danes sva z Rosano v Limi. Ob 11h zvecer sva se mrtvi zgrudili na sedeze in prespali celo noc in kompletno voznjo. Ostaneva do nedelje zvecer - bomo volili med Japonko Keiko in Perujcem Ojanto. Vam naseldnjic razlozim vroco politiko teh dni.
Se morje drugih stvari.... vam raje sklepetam v zivo. Cez slabih 26 dni bom ze v Grazu na letaliscu. Tri leta sem ze tu, zato so mi podarjeni trije meseci Slovenije... Priletim 28. junija in odletim 25 septembra.
Prva dva meseca uzivam druzbo familije in mojih urs, septembra grem po Sloveniji - koledar se pocasi polni. Nisem rojena pod srecno zvezdo?
Se vam se kaj javim,
vedno v Jezusovem Srcu,
vasa hvalezna Andreja.

PS Si predstavljate, da bomo v Sloveniji to poletje vse stiri osu misijonarke?????!!! Da te kap. Juzna Afrika, Botswana, Senegal in Peru! Zivelo Kraljestvo!!! Hvala skupnostim, da nas boste gostile! Se ti kar milo stori, ko vidis to familijo, :-)

Smo nesli Presveti Kriz v hribe.

2011-05-10T20:43:00.000-07:00

Po intenzivni devetdnevnici.
Sem, jasno, izgubila glas in hripavo skilim naokrog,
srecna, da me nakosckano caka resetiranja. Gospod je VELIK!
Vse je mrgolelo, pilo in plesalo.
Vmes je bila Rudith operirana - Tomaz, Eva, Helena... mala Terezija, HVALA!
Vmes so zaceli sodni postopek za zupnijsko zemljo ob cerkvi, ces, da ni nasa...
Prisli sta Mateja in Nadja z mamino potico, tatovim salamom in Barkafetom,
Astrid - Francozinja, Anamarija - Nemka in s. Benigna - Nizozemka;
s. Marija je ze na Poljskem, jo pogresava,
s slavjem Kriza po vseh hribih,
z ledenim mrazom ponoci in rezajoco pripeko cez dan.
Jutri pecemo pico Expandovci z nasimi gringi v Pukaraju
in ce Bog da
bom jutri zjutraj spala vsaj do 8h!!! Danes sem imela pogreb tete Octavije in v nedeljo sem
polila z agua 'del soccoro' malo Esmeraldo Andrejo.
Upajmo, da se bo vse skupaj malo umirilo. Hvala za molitev -
konec koncev vse to zdrzi samo in zgolj zaradi molitev. Ko vse odpove, se priklopimo
na rezervo
in se zgodi KLIK. Lep obcutek, da si nosen.
V Njem, ki je nasa moc,
hvalezna Andreja Andska

¡Feliz Pascua! Veselo Veliko noc!

2011-04-23T07:52:00.000-07:00

Se Picasa, fotke v zivo...

2011-04-03T14:26:00.000-07:00

Se opravicujem... Upam, da bo sedaj delovalo. Hvala MP3, :-) https://picasaweb.google.com/andreja.godnic/03042011?authkey=Gv1sRgCKPV6_nw6vPL0wE&feat=directlink

Andska teologija.

2011-04-03T14:11:00.000-07:00

Presveti Kriz. V petek smo ga prinesli s hribov.
Med dezjem, sodro in pripekajocim soncem...
Zamolklo pogreznjeni v skrivnostno Navzocnost...
"Zakaj si prisla?", sprasujem Marijo."Ne vem." Dolg premor...
Hodiva v tisini... "Zjutraj sem slisala: 'Pridi. Bodi ob meni.' In sem prisla..."
Ne komentiram. Don Raul, predsednik Bratovscine Presvetega Kriza, govori v vzhicenem tonu o veri.
Za njim se globoko spodaj odpira mantarovska dolina in sosednji hribi so zakopani v mehke, bele oblake.
Panji, vezenine, v katere je oblecen sv. Kriz (v spanscini je beseda Kriz zenskega spola, la Cruz!) plapolajo v vetru. Navzoci sledijo Raulovim besedam. Se kuzoti se ne premaknejo. Vsekih nekaj minut zagrmi petarda. Vsakic, ko don Raul za Presveti Kriz uporabi besedo 'Najsvetejse', me spece. Cutim kako razum cefra duhovno izkusnjo tukajsnjih ljudi na koscke. Kako boli teologija... Prosim Svetega Duha da me umije, skonfigurira in priklopi na Svoj studenec. Koncno potisnem razum na kolena. Od tam dol se zacenja dotikat duhovnih vsebin danasnjega dne z vecjo spostljivostjo, cudenjem in sirino. ...Kako boli teologija...
Sama stopim v kapelico pod krizem, ki je polna prizganih sveck. Tu je starodavna 'visina', kjer so domacini pred prihodom krscanstva opravljali svoje rituale v cast Apu, kjer so izvajali svoje 'pagápu' in castili svojo 'Uáko'. Stoletja... Z vso vero, ki jo premorem, izrocim kraj Jezusovemu usmiljenju in pustim Duhu, da izvede svoje slavljenje. Gospod gospodov in Kralj kraljev je moljen tu in zdaj. Verujem, da Gospod razliva svoje maziljenje.
Popoldne se zacenjamo spuscati v dolino. Trobente rezko sekajo monotono, ponavljajoco se melodijo, kot bi hotele postrgati temo v dusi. Starke potresajo Kriz z roznimi listici. Ves je okrasen s cvetjem. "Zakaj cvetje?" sprasujem. "Znamenje veselja, madre," mi odgovarjajo. Ob spustu naletimo na zahtevne ovinke, strme sestope in tezko prehodne skale. 16 moz, ki nosijo kriz, ne slisis govoriti. Hoditi morajo kot en moz, v ritmu trobent. Zaradi neenakega terena te Kriz vcasih zabinglja v zrak, drugic pritisne nate z vso tezo. So vseh starosti, vseh velikosti. Njihovi obrazi so potni od napora. Na Kriz se obesata dva pijanca. S svojim negotovim korakom delata Kriz tezji, kot je v resnici. Nihce ju ne potisne vstran. Hodim zadaj in molcim. O, ko bi mi le zamenjal moje trdo srce z mesenim, Jezus! Potem bi lahko cutila...
Ko prispemo v dolino, letim v cerkev pripravit za bogosluzje. Cerkev je polna. Vse zene imajo v narocju cvetje in svecke. Ko nosaci vkorakajo s Krizem v cerkev, ljudje planejo na noge, spontano ploskajo in na vse grlo pojemo 'Vienen con alegria', Prihajamo z veseljem! Cutim globoko radost in navznoter pomeziknem obema hernijama: skupaj smo se zorganizirale, tako da trupeljc ni trpel niobenih bolecin. V slogi je moc! Rdeca kot kuhan rak nabijam po kitari in slavim Emanuela, Boga z nami, navzocega v Evharistiji, priklicanega po simbolu velikega, zelenega Kriza. Kako lepo je biti v misijonih...
Pridete?
Vasa vdana Andreja, sestra

Jutri zacnemo s solami...

2011-03-20T21:12:00.000-07:00

Se vam priporocam.
V teh dneh smo bolj ali manj uskladili urnike, postavili pravila, rezervirali termine in uredili zupnijsko pisarno v nasi pukarajski hisi. Diakona sem predstavila po nasih hribih, odlocil se je za Talhuis, srednjo in osnovno solo v Pachachaki in pripravo na krst in poroko. Jaz ostajam s Sukjo, Dos de Mayo, Patalá in Markavaje. Javier prevzame sole spodaj v dolini - Puka pukjo, Raquina, Pukara in Aska. Jutri grem po dolgih pocitnicah v razred - gor ob 7:30 s profesorji, dol pes. Sukja, jasno. Mi je toplo pri srcu... Smo si domaci in privlaci me njihov pogled, ki zahteva od mene cas, cakanje, pasivnost... Kot v jutranji meditaciji: brez forsiranja, z gotovostjo, da delujes, da si dinamicna v meni, Milina... in v pricakovanju, da spocnes Besedo. Cutim replike duhovnih vaj, spodaj, v dnu. "Usmiljenje... tako kot sem ga izkazal tebi, ga zelim izkazati njim. Ustvarjaj prostor, Andreja." Ko to pisem, dvakrat preberem besedo usmiljenje.... V slovenscini zveni bolj kompaktno, je srednjega spola (!!!) V kasteljanu je MISERICORDIA, zenskega spola, izpeljanka iz srca in zveni mehko. Tako sem dozivela usmiljenje mojega Boga v duhovnih vajah, kot mehko, kot to kar objame in notranje sprosti, kot to kar te vrne domov. In to zeli Jezus jutri zame.... In za nase otroke. Uf. Boste molili?
Ja. Kaj se.. Sanjamo! Sem vam pripovdovala o prostovoljcih in Bernabeju? http://www.expandperu.org/
Bi nas radi podprli v biblioteki. Dobri so.

Sem vam pripovedovala o Loreni? Na svojo pest se posveca otrokom s posebnimi potrebami in je pionirka na tem podrocju. Milena, se spomnis?... Jutri jo grem predstavit zupanu - Lorena bi rada postavila center za te nase zapuscene otroke. Ona pomaga nasi Rudith. Vam grem prilepit se fotko z Vladimirom. Tudi njemu STE pomagali!
Sanjam tudi o socialnem programu na temo alkoholizma (problem stevilka ena), o AA skupini v Pukaraju in o sensibilizaciji na temo spolnih zlorab. Stanje je tu porazno. Uajlas npr. je eksplozija veselja, pa tudi prikritih zlocinov. V cetrtek se dobimo z vaskimi avtoritetami in vladnimi prestavniki na temo sociale. Se vam RES priporocamo...
Na zupniji sanjamo o zboru, ministrantih, cetrtkovi adoraciji. V petek smo imeli prvo srecanje birmanskih animatorjev - sanjam Solo za animatoje v LATINO verziji...
Nasa cerkev je sedaj odprta cez cel dan. Stric Eugenijo jo pometa, zvoni, razlaga turistom o Krizu etc. Bozji cudez!
Ko so se pogovori v skupnosti sibili od vseh teh nasih sanj - ne nastevam nic, kar se dogaja v Sapajangi! - smo se enoumno odlocile za vsakodnevno vecerno adoracijo. Zamanj se trudijo ursulinke, ce Gospod ne migne s prstom... Ko smo tam, pred Njim, tiho kot misi, cutim fotosintezo. Drevo zivljenja, On, v meni srka zle pline in proizvaja kisik. Bozanski procesi, bolj pomembni od politicnih in gospodarskih sestankov tega ali onega vrha. Neverjeten obcutek... In tam ste z nami vi. Bozji Network. Stokrat bolj pretocen kot internet, :-).
Ja. Kaj se. Zaceli smo z zupnijskim svetom in prvimi pogovori o spustu Svetega Kriza, 1. aprila. Majordomi in kapitani so ze zaceli hoditi okrog. Prosim Katarino Aleksandrijsko, Tomaza Moora in sv. Turibija za navodila. Prosprosti kot golobje in tisto drugo kot kace... Ajs. Da bi bila vsaj malo Karate Kid.
Ej, se opravicujem! Ne vem, ce se kaj razume od vsega tega momljanja. Govorim v sifrah - in to ne da bi brala Dan Browna!! Kakorkoli ze..
Aja, s. Smo ze skoraj pri koncu s solskimi potrebscinami, ki smo jih tudi letos kupile na VASE STROSKE!!! Hvala vam. Tu fotke nasih sreckotov! O vsem ostalim naseldnjic. Zunaj blesci ogromna, polna luna (da boste lazje razumeli danasnji blog, he-he), nebo je posuto z zvezdami, zrak je rezek od mraza (se kar dezuje!!!) in za vogalom se slisi nasmihanje Nebes. Ce verjamete ali ne me spet grabi stara pesniska muza. Grem raje spat!

En velik objem v imenu vse nase latino familije in HVALA za zaledje. Zaman se trudijo pobozni kristjani, ce Gospod... Alo spat! Vasa - pravijo - misijonarka Andreja

:-)

Uajlas!

2011-03-13T12:08:00.000-07:00

Postni pozdrav...

2011-03-10T14:34:00.000-08:00

Vceraj smo vstopili v post. Diakon Eder je obilno blagoslovil pepel (sem debelo pogledala) in zarisal crn, masten kriz na vsako celo. Prvic po dolgih letih smo v Pukara obhajali pepelnicno sredo. Tistih nekaj dus je debelo gledalo in ne vem, ce so cisto razumeli za kaj gre. Danes, dan potem, smo namrec vsi v 'uajlasu', tipicnem pukarajskem plesu, ki se ga plese v parih. V Pukaraju je ze ves dan veselo - dalec od postne zadrzanosti - po vseh vogalih odmevajo pleh muzike in topot pet v ritmu huajlasa. Prejsnja leta sem se ubijala z vprasanjem, kaj pocne to vrenje tik po pepelnicni sredi: letos sele malo razumem (MALO!), da je ta 'karneval' kot ga imenujejo, odsev veselja po trimesecni dezevni dobi in zategovanjem pasu... Sonce namrec ze veckrat pogleda izza dezevnega bloka sivine in prvi pridelki so ze na mizi: sveza koruza, nov krompir, prvi grah in debeli fizol. Juhej!
Fotke dobite v nadaljevanju. Tu je samo od mase danes zjutraj.

Kompletni z diakonom Ederjem v nasi cerkvi v Pukara:

Marija:

Tu pa se od Hise sanj :

Pustni torek v skupnosti:

To. In vi? Zvoncki ze kukajo?
Ste vedno v nasih molitvah... Te dni se posebej, ko kupujemo solske potrebscine za otroke - vas dar! Naj vam Bog stokrat povrne in vam v tem postnem casu pokaze svoje usmiljenje in neznost!
Lep je nas Bog. Lep je v svojem usmiljenju. In lep je v svojem miru. Po Njegovem Srcu vas obsikujem in vas pozdravljam iz Andov,
vasa s. Andreja

Hisa sanj 2011!

2011-02-18T19:24:00.000-08:00

Danes smo zakljucili z dvotedenskim pocitniskim programom HISA SANJ, kjer se vam je - dobrotniki! - verjetno mocno kolcalo, saj smo se Gospodu vsak dan zahvaljevali za vse vas, ki ste nam omogocili sanjati. Jasno, da sem vsa prevzeta od vtisov, procesov in vsega, kar se nam je dogajalo. Iz blatnih vogalov je priskakljalo vec kot 50 otrok (ki se v vecini niso ustrasili dezja, mraza in improvizacije); vsak dan nas je bilo vec kot 10 animatorjev in na vsakem koraku se je cutila roka Gospodova.
Videti te male, smrkljave obrazeke v elementu, med barvanjem, pacanjem, Googlom, cokolatenjem, sportom, plesom in objemi, je res popolna sreca. Hisa je bila danes ob 12h v razsulu, animatorji so se na vrtu polivali z vodo in cutila sem popolno izgubo 'kontrole' nad situacijo, pa vendar smo 'sanjali'... Z nami sta bila tudi Ben in Brony za angelscino in glasbo, tako da smo bili hudo mednarodni. Nekaj fotk za okus:

Jutri zj ob 8h startam cez Tiklijo (4 818 m) v Limo. V nedeljo zacneta nasi dve juvenistki duhoven vaje tam, kjer sva bila z Jezusom letos na 'Karibih'. So me prosili, da spremljam nasi dve princeski. S sabo vlecem latinoamerisko teologijo, debele bukve, ki lezijo na nocni omarici ze vec kot eno leto... Spet torej v vroce poletje, v tisino in ustvarjalno osvajanje Boga ljubezni. Ja, lahko mi zavidate... Gospod je VELIK! Se RES priporocam v molitev, tako kot vec kot 100 juvenistk, nasi dve Jammy in Judhit.. da bi lahko Milina brez ovir izvedla ljubezen v nas...
Se vam oglasim v marcu! Ali tudi v SLO cas tako tubrira?
Objem, Andreja
PS vedno ste priklopljeni na molitveni polnilec - ce je karkoli, samo vkljucite duhovni blue tooth. Deluje!

Spet doma!

2011-02-04T11:59:00.000-08:00

V zelenem. Tu je vse zeleno.. In dez. Dan in noc. Kaksna sprememba od vlazne in vroce Lime!

Od Lime sem se poslovila v torek zj: potovanje z busem v dezevni dobi (torej poletju) je vedno tvegano, ker nas kar naprej presenecajo plazovi. Voznja se podaljsa za nekaj ur ali kar cel dan (noc). Tokrat sem jo srecno odnesla: usepla sem videti ogromno kamenje in zemljo od plazu, ki so ga cestni delavci uspeli pocistiti v rekordnem casu. Imeli smo samo 4 ure zamude in razen nekajkratnih kaskaderskih situacij (nas bus je drsel na robu prepada zaradi nepreglednih kolon dvonadstropnikov, tovornjakov in dzipov.. Kot v filmu!) je vse minilo mirno. "Kakor otrok v narocju svoje mame, tako se furam gor v hribe v Tvojem objemu, sem Mu pisknila kdaj pa kdaj med gledanjem Bruce Willisa ..."
Srecanje s s. Marijo je bilo sladko (nisva se videli celih 4 dni); ob kokinem caju in kurji juhici sva si takoj izmenjali novicke. Rosana je ostala na obisku pri svoji druzini. Vraca se sele 10.02. Marija je sla za mano v sobo in se pomenljivo nasmihala: pisalna miza je bila polna paketov od moje zlahte. Skoraj bi me kap. Ze v decembru sem se komaj pobrala od prevelike doze (:-)), zdaj pa spet! Sem kar obsedela na postelji. Jasno, kot kaze postajam bolj obcutljiva na glasek iz domacih krajev. Dragi moji, RES hvala! "Kdor eni teh malih ponudi Orbit, mu bo nebeski Oce..." :-)

Naslednji dan sem takoj po zajtrku letela v Pukara. Lepo urejeni vrt se je v 4 tednih spremenil v pravo dzunglo, streha pusca na vec koncih in kot kaze sta dve hisni miski med mojo odsotnostjo povabili k nam cel klan. Na pukarajskem 'placu' sem se najprej usedla k 'noni' Eufemiji: tokrat mi je postregla z JAUJEM (pisem po slovensko); slastna tipicna domaca jed iz neke (za nas nepoznane) zelenjave in krompirjem. Takoj je prisla naokrog direktorica Zdravstvenega doma in mi predstavila Giselle, Francozinjo, ki je prisla preko nevladne organizacije kot prostovoljka v Pukara za 3 mesece. Debelo sem gledala, ko se je na drugem koncu trga pojavila druga gringa, Italijanka, ki izvaja v Kulturnem domu pocitniski program za otroke... V anglescini sta mi razlozili, da se v Pukaraju misli nastaniti vsaj 6 gringov (Francozev, Italijaov, Americanov, Kanadcanov) za vsaj nekaj let. Buuuu? Gres za manj kot 4 tedne na obalo in sedaj komaj dohajas...
Prileteli so otroci, bivsa predsednica kmecke skupnosti me je odpeljala na sadni napitek, da sva lahko v miru izmenjali 'trace', zaceli so se najavljati se drugi, tako da sem komaj usla za kratko pozdravit Marijo, Edinsona in Miguelovo familijo. Prvo vprasanje je bilo, kdaj zacnemo s Hiso sanj, pocitniskim programom, ki smo ga na zupniji izvedli lani in zajema umetnost, osebno nego, sport, folklorne plese, kuhanje, anglescino, glasbo ipd. Da ne pozabimo, denar in materiali za ta program so izkljucno slovenskega porekla! Zivela Slovenija!
Z animatorji smo se dogovorili, da se najprej pozanimamo pri organizatorjih pocitniskih programov, da ne bi podvajali vsebin. Naslednji dan smo se dobili z Barnabom, Uankajincem (Huancayino), ki ze pet let vodi program prostovoljcev in mu je letos prvic uspelo priti v Pukara. Zdebatirali smo teme, precekirali principe, izmenjali poglede in se ujeli v skupni tocki: karinjo (cariño) za nase otroke in mlade. Jap. Bilateralni pogovori se nadaljujejo. Pripovedovala sem jim izkusnjo s Potmi: "A, zato so ljudje ze navajeni na gringote!" so komentirali, :-) Gospod je velik! Njegovo stratesko nacrtovanje je popolno.
Ups, se nadaljuje, letim v Huancayo,
s. Andreja

Hola!

2011-01-09T14:27:00.000-08:00

Smo v Limi ze od cetrtka. Dva dni provincialne konference z nepricakovanimi (in nenacrtovanimi) poplesi Svetega Duha, danes romanje nase male skupnosti k sv. Turibiju, Rozi in Martinu, zdaj se letim izgubljat po centru Lime zaradi Benitove obnove zaobljub in bratov La Saye ter nakupa vzovnic za Churin, jutri zjutraj naj bi sla s salezjankami do Ancona, precekirat hisico na plazi, kjer gremo pocitnikovat s provinco - pravijo, da je plaza nekje na severu, kako uro in pol izgubljanja ob oceanu... in da naj bi nasla pot sama domov, :-( Ne vem kako se vam zdi, meni se te ogromne razdalje zdijo - kljub odlicni orientaciji - neobvladljive, grrrrr. In KONCNO, jutri popoldne gremo 'na Karibe' (beri na ignacijanske osemdnevne duhovne vaje v Huachipo). Se vam iskreno priprorocam v molitev, da bi bile Jezusu v uzitek in da bi Milina prosto surfala po vseh vlakencih mojega bitjeca. Amen. Ocetu v veselje, jasno!

Ps Priti v civilizacijo je sokantno. Kot da si priletel s Pandore na Zemljo... Buuu. Drugace smo ok. In vam imam ogromno za sklepetat. Vedno ste v nasih molitvah! Vas imam rada. Kako ljubki sta tisti dve uri in pol voznje iz Komna v Maribor... Z nasimi malimi cestami in oznakami, napisi in domacnostjo... Kako majcena je Slovenija... in kako velika je po razlicnosti! Ajd, bom raje vgriznila v limsko resnicnost! Objem, A.

Vesel Bozic!

2010-12-24T11:21:00.000-08:00

December 2010

2010-12-11T19:19:00.001-08:00

Refleksija na leto 2010:

2010-12-10T19:13:00.000-08:00

Smo ze sredi decembra, zagledani v adventni vencek, med letnimi financnimi porocili... Doroteja, si mi dala mislit... Nekaj podobnega sta mi rekla Peter in Marjeta... Isto mi ponavlja Marko... "V cem je sploh razlika? Zakaj se tega ne gres v Sloveniji?" Ja, res, zakaj nisva z Jezusom v Sloveniji?
Alo, ob dveh letih in treh mesecih... Kaj se nama je dogajalo v tem letu?
Prvo, trescila sem dol na realna tla z 9000 m nadmorske (definitivno sem bila skoraj ves cas gor nad oblaki), :-) Rane si se malo lizemo, herniji nista trznili, obcutek je bil pa res beden. Razlika od prej in potem je v tem, da je prej imelo vse nekaksen pridih romanticnega in vzhicenega, potem pa tolce dol tudi sivo in postano.
Drugo, v skupnosti in provinci sem doma. In vsaka familija nosi svoj kriz. Prej sem bila 'zunaj', zdaj sem 'noter'.
Tretje, pri delu na zupniji v Pukara sem dojela, je resnicnost vecplastna. Smo revni? Ne vem... Zivimo demokracijo? Bu... Se srecujemo z vero/vrazeverjem? Ajs... Smo drugacni od vas? ...
Ne vem. Pojma nimam. Lahko recem, da najdevam za vsemi temi podobami revscine (po nasih evropskih kriterijih) ogromno dinamizma, bogastva, vsebin. Da za vso korupcijo in anarhijo, zivijo resnicne sanje komunitarizma. Ja, je polno vrazeverja, v katerem se svetijo biseri globoke vere. In ne vem, ne vem, ce so Andinci drugacni od nas Slovencev. Vem, da me ucijo potrpezljivega cakanja, da me ucijo okusati trenutke, ko smo skupaj in da me ucijo reci 'hvala' v globokem obcudovanju. Vsega tega se ucim na novo...
Ups, s. Marija caka na internet....
Zakaj sva z Jezusom tu in ne v Sloveniji? Po resnici povedano, ne vem. Kot ne vem, zakaj sem srecna ursulinka in ne srecno porocena Komenka. Ce me vprasate, ce bi izbrala zase kaj drugega, boljsega, bi vam lahko mirno rekla, da ne: sem tu, kjer moram biti in mi je lepo, ker sem z Jezusom. Dokler Mu je tako vsec... Ima zelo dober okus in obvlada organizacijo, :-)
Rezultati refleksije 2010? Malo 'zmedena', ne? Gospodu edinemu slava. Njemu casta na veke. Amen.
Ste vedno v nasih molitvah in srcu. En velik adventni objem,
od vase Andreje, zgubljene v Andih
PS Hvala za vsa voscila, molitve, pakete, maile, telefone. ZLATI(E) ste!!!

Zadnji traci iz pukarajskih misijonov...

2010-12-10T18:36:00.000-08:00

1. Vsakega osmega v mesecu imamo na zupniji ceremonijo preoblacenja nase Virgencite Cocharkarske. Traja vsaj tri ure. Tokrat je niso preoblekli, ker niso mogli nikjer najti kljuca njenih garderobnih omar. Pravijo, da ji je kompletek, ki sta jo z njenim Malim nosila ves november tako vsec, da ga ni zelela zamenjat...
2. Suslja se, da v tem tednu pride nova sila na sapajanginsko zupnijo. Diakon ali duhovnik, to je zdaj vprasanje. Bogoslovca Gregor in Berli sta v poslavljanju. Pravijo, da za seboj puscata kar nekaj solz.
3. Tamala od Eli je bila ves cas po zdravstvenih domovih. Sele hubejanje s kujem jo je pozdravilo. Pravijo, da so jo pustili sedeti na zemlji med setvijo, kar jo je zadel 'zli veter' in da je bilo v njej nagrmadene veliko prestrasenosti. Kuj je v trenutku poginil.
4. Slisi se, da so ursulinke zaprle hiso za tri dni in sle v dzunglo. Pravijo, da niso nikomur izdale namen svojega izginotja. Tudi kokini listi niso jasni. Vedno pokazejo zgolj spanec...
5. Na krajevni praznik je zupan povabil 'porocenega' (torej suspendiranega) duhovnika g. Andresa, da masuje na glavnem trgu. Pravijo, da se je s tem zelel mascevati zupniji za Jozefov cudez in svoj politicni poraz.
6. Se? :-)
Pikantna literarna vrsta, da vam med dolgimi zimskimi veceri ne bo prevec dolgcas. In za Gregorja in Stefana, na dobre stare case...)

Dogodek v mestu Gogi...

2010-11-14T11:08:00.000-08:00

Z nostalgijo se spominjam tistega turobno sivega brezcasja v Gogi,
ko se skoraj nic ni premaknilo in so se besede nalagale v neskoncnost.
Z zanimanjem se spoznavam s te plati - vedno sem imela namrec obcutek, da obozujem hitrost in da krvavo rabim drasticne in velike spremembe za znosno zivljenje. Kot kaze se tu pri nas zadeva tako hitro vrti, da se moj procesor ze kar mucno obesa, :-) Fajn.

Kaj dogaja?
v nedeljo smo imeli prvo obhajilo. Sem prezivela ognjeni krst. Bilo je ljubko, anarhicno in z blescecimi ucki.Ta teden je minil v pripravah na skupinski krst v hribih (2 de Mayo), koordinacijo s solami in snemanjem zadnje Angeline pesmi.
Hvala Bogu profesorji sodelujejo v pripravi na prvo obhajilo, tako da je vse lazje.

Vceraj smo sli z ekipo v hribe in krstili 26 oseb: ko se je predme postavil nek silak pri 30 letih, da bi ga krstila, sem zajela sapo. "Jaz te krstim, v imenu Oceta in Sina in Svetega Duha: ja, vi Trije ste na sceni, ne jaz. Vam glorija in slava in cast! Aleluja!" Skoraj bi lahko slisala gromko skandiranje zborov angelov in svetnikov tam gori na 4000 m nadmorske, v tisti mali kapelici, kjer nisi mogel niti hoditi zaradi mnozice... "Hocem krst, ker hocem biti clan Bozje druzine", je salutiral en mali pri 6 letih." Kako dober si, Gospod! In kako velicasten je tvoj strateski nacrt! Ko sem 'pridigala' tej zbrani mnozici, sem cutila kako se taja zid predsodkov - tezko sprejemajo zensko, navadno prosijo za duhovnika ali bogoslovca. Vztrajno sem 'tezila' Milini, naj vzge ogenj, naj eksplodira milost, naj zbombandira betonski led trdega srca, da bodo ti dobri ljudlje okusili zacar Lepote in Ljubezni.In ko so se v zraku ponavljale besede 'Jaz te krstim' in je zven vode polnil kapelo se je v poglede selil mir. In vse moje bitje, moja zgodba, moje telo, moja sibka vera je bilo zakrament. Kako osrecujoce!

Aja, hernije in zdravje? Vse skonfigurirano. Zdrava. Zacenjajo se pojavljati flesi z Raba, Medveje in Simunov - alarm, da rabim dopust. Smo takoj dolocile en skok v "Dogodek v mestu Gogi." To leto zarad hernij nisem uzila odklopa in se mi pocasi pozna. Gremo prve dni decembra. Ze komaj cakamo. Fiorella je se s svojo druzino. Njen oce je na hitro umrl za kapjo. Spet sem podozivela zalovanje ob nasem tatu.
Tako smo tri same in prezivimo ogromno casa pri mizi. Smo kot sozapornici po 7 letih skupne celice, :-) Se imamo rade.

O vsem ostalem naslednjic. Vi? Ok? Hvala za molitev. Ne pozabite, da bomo v kratkem praznovale 475 let fundacije in da 'fajn zgledamo' za to starost, he-he. Tu nas caka cel 'zur'. 27.11. organiziramo srecanje mladih. Vam porocam,
s. Andreja

Na misijonsko nedeljo...

2010-10-23T19:46:00.000-07:00

... smo se bolj eno v Njegovem misijonskem Srcu

kot utrip Sinovega srca

v zelji,

da bi vsi poznali Oceta.

V Jezusu smo prostorje Ognja,

Svetega Duha,

kjer izgubljeni sin najde osvetljavo za domov, v Ocetovo narocje.

Blagor nam,

ki smemo uzivati to dinamiko domacnosti in topline Treh sredi tega razbolenega, mrzlega, odtujenega in popredmetenega sveta.

Na,

me je malo zaneslo.

Vam za voscilo prilepujem se fotke nase 'none' (stare mame).

ki je sicer gluhonema

a v resnici

se kako ziva... Njene ucke povedo vse...

Me je zgrabila zelja,

da bi pokomentirala tisti klasicen pomislek:

"Zakaj misijoni? Zakaj forsirat svoj' paket' nekomu, ki zivi cisto v redu s svojimi verovanji?"

Moj komentar?

"Jezus. Itak. On je prvi poslan od Oceta. In ga 'rabimo' bolj kot kisik in vodo. On sam je rekel, da bo sla stvar naprej in da bo posiljal. In se naprej pada ogenj z neba in prihaja do razkola v familijah, zaradi Njega. In blagor nam, ki smemo biti zraven."

Ce sem iskrena,

dejansko svet ne ponuja nicesar. Nicesar. V primerjavi z nasimi Tremi, :-)

Srecno tunkajoc se v Trojici
med latino ritmi
vas vse objemam
in se vam v imenu nasih ljudi isrkreno zahvaljujem za molitev, podporo, komentiranje in branje. Po mali Tereziji (ki je uredila glede Rudith!!! Hvala Tomaz, hvala Helena!!!), zavetnici misijonov vas vse pozdravljamo
in vam zelimo vse dobro. Zivela msiijonska nedelja! Zivelo misijonsko zaledje!!! Zivela Slovenija!
vasa Andreja Perujska

Cerkvena streha v Pukaraju in Jozefov CUDEZ!

2010-10-12T20:30:00.000-07:00

Je zrihtal. Sveti Jozef, jasno. Cistokrvni cudez par excellance.
Smo zablokirali odprtih ust,
ko je bil cek g. zupana podpisan in odposlan (zupan je narocil material v visini 7 350 solov in ga ni placal; vsi so bili prepricani, da ga tudi nikoli ne bo: 3-10-2010, nekaj dni za tem je bil izvoljen drug zupan; ko sem izgubljeno piskala sv. Jozefu o brezupnosti situacije, je bil odgovor vedno isti: "Prosi za cudez." Buuuu.
Ko smo dojeli, da je sv. Jozef RES castil cudez,
nam je bilo za plesat gor po drogih, med varnostnimi vezmi...
Fotke!

Sedaj zakljucujemo z deli.
Blagoslov strehe bo 1 novembra ob 4h popoldan. Pride nadskof.
Hvala za podporo in molitev.
Vas denar nismo uporabile za cerkveno streho. Nismo imele srca za to. Bolj ga potrebujejo ljudje kot zidovi... Vas imam rada in vas obiskujem v Jezusovem Srcu,
Andreja
PS Slava mu. (Svetemu Jozefu)

Mi lahko, prosim, pomagate?

2010-09-20T12:32:00.000-07:00

V sredo, 22.10. zacnem devetdnevnico k mali Tereziji! Bi mi pomagali??

TO JE RUDITH:
Ima pet let. Nekaj dni po rojstvu so jo vzeli mamici, jo odpeljali v LImo, jo operirali in ji poskodovali hrbtenico. Nikoli ni shodila. Je inteligentna, soncna, govori tekoce in iz uck ji gledajo nebesa. Tezava je njena glavica. Zaradi 'vode v glavi' ji nesorazmerno raste. In jo boli.
Nujno potrebuje operacijo. V sredo zacnemo z devetdnevnico k mali Tereziji, da bi uspeli zbrati sredstva za malo Rudith...
Racunam na vaso molitev!

Tu se fotka:
Objem, s. Andreja

Fotke avgust in september 2010

2010-09-20T12:05:00.000-07:00

Jap,
to je to.
hvalezna Andreja

http://picasaweb.google.com/andreja.godnic/MajskiSen?feat=directlink

September?

2010-09-18T17:23:00.000-07:00

Zacetek prenavjanja cerkvene strehe.
Devetdnevnice k Devici Cocharkarski.
Romanje mladih v nase romarsko sredisce.
Trznica solidarnosti v hribih.
Ucenje sofiranja nasih Pukarajcev.
Sajenje roz.
Spoznavanje pukarajskih druzin.
Konflikti.
Mlini.
20 obletnica klostra in druga obletnica Peruja.
Enotedenska slavja ob prazniku Malega smarna.
Pata amarilla.
In se in se.
Svet je lep.
Ce vas zanima kaj bolj konkretnega, vprasajte, :-)
V Jezusovem Srcu vedno na kavici z vami, vasa Andreja

Avgust II.

2010-09-18T17:16:00.000-07:00

Tretji teden sem cutila osrecujoci obcutek, ki se poraja, ko se tisti, ki jih imas rad zacnejo srecevati, spoznavati in se odpirati drug drugemu. Zaceli smo plesati, kuhati skupaj, snemati pesmice za vas, se obiskovati, zasedeti in izklopiti cas... Ob vsej resni katehezi in zupnijski pastorali, lepo prosim!
Cutila sem lepoto razlicnosti in bogastvo, ki jih imata slovenska (europska) in andska (perujska) kultura. Srecna, da smem ziveti oba svetova in plavati kot ribica v oceanu slanosladke vode. Ponovno sem si priznala kraske korenine, ki jih je izoblikoval trzaski kozmopolitizem in se zahvaljevala za biser ursulinskega poklica, ki ima v sebi (med drugim) dragocenost misijonov. Hej, sem poeticna, kaj??
Kaj se je dogajalo spodaj?
Izkustvo nasega Gospoda, ki jemlje zares vsakega od nas, nas pelje na drug konec sveta - ce je potrebno - in razodene, da je edino On, ki vziga srca... Ne metode, ne strokovno usposobljena ekipa, ne dobri materiali... Duh, ki plese, kjer se MU zahoce in vziga, kjer se Mu zazdi! Svobodno in gratis. Vedno en ain ista melodija v razlicnih variacijah: misijon je Tvoj. Moje je samo izkustvo omejenosti in neprimernosti. In kako zaslepljujoco moc ima predaja tega mojega majhnega Tebi v ljubezni. Premika gore. Tako kot vera, da je Zate VSE mogoce.
Za to smo molile. Da bi tudi Peter, Marjeta, Gaja, Kristof, Nadja, Anja, Barbara, Urska in Kaja to izkusili. Da je lepo biti v Njegovi ekipi kot prostovoljec.
Zadnji teden?
Slovesa, iskanje priloznosti za biti skupaj, cudenje, izrazanje prijateljstva, slovo. Plop. S. Marija nam je pri hisnem sestanku kar nekaj casa dopovedovala, da smo ze v zadnjem tednu. Sploh nam ni prislo do zivega. In smo se poslovili. Gracias! Vsa cast. Objem tudi lanskim Potovcem: zdaj ste vsi varno v srcu Andov.
Andreja Perujska

Eccola...

2010-09-18T16:57:00.000-07:00

Sem vasa.
V kolikor nam ne 'crkne' elektrika, odpove racunalnik ipd.
Filipova frajtonarca po skypu mi je prebudila nezne spomine na Slovenijo, Nezina precna flavta pa moc refleksije, tako da sem pripravljena:

AVGUST 2010
na Face booku dobite fotke nasih vrlih Slovencev; sem vam ze omenjala okus melone s prsutom... Zdaj pa se konkretno: ekipa Potov je prisla naspedenana, resno pristopujoca, s katehezami, podrobno informirana o vsem, kar jih caka in odlocna v ideji, da kot misijonarski prostovoljci pustijo sled v nasih vaseh. Nasi ljudje so jih zaradi lanskoletne pozitivne izkusnje sprejeli toplo in domace - POZOR, moje dozivljanje!!! - in brez vecjih pregrad... Prvi teden so se vec ali manj klimatizirali, odlezali visinske ucinke z vrtoglavicami, bruhanji (sestre so obcudujoce spremljale zvocne maratone v WCju) in raznoraznimi obcutki "skifo" stanj, ter opazovali. Drugi teden smo se zakadili v hribovske in sapajanginske sole, izvajali katehezo, prevajali stavke, pripravljali materiale, peli, sli za ves dan z dvema busicema na lepse (predstavljajte si naziganje opoldanskega sonca, 3200 m, drobizek, ki ima speed cokoladnih molekul in dve nuni in pol, ki diktirajo tempo, :-) Vsa cast!
Zraven, seveda, vecna improvizacija, nepredvidena presenecenja, sprememba planov in CELO dez! Potovci se niso prevec (javno) pritozevali, kaksno kosilo so pogoltnili brez besed, hitro pa so dojeli, da marsikaj odpoveduje, ni dobro organizirano ali je sploh 'mimo' v nasi pastorali.
Jaz? Drugo leto Peruja: kot kaze je ze malo pronicljalo v meso vse kar je andskega. Bolj jasno sem zaznavala razliko v mentaliteti, nacinu reagiranja, gestah, akciji. Skupina je bila zelo homogena in sem lahko mirno zivela ritem v moji skupnosti in v Pukaraju ter nisem cutila tezav s prevajanjem.

Vse SLOVENSKO je skozi tedne plivkalo bolj mehko in toplo; k temu so pripomogli vasi stevilni izrazi ljubezni in podpore, ki so dajali Potovcem okus sv. Miklavza, :-) 'Nocoj pa oh nocoj je zvenela kot sproscujoci vonj jadranskega morja, jabolcni strudelj je zaigral mehki klepet v vecerni rekreaciji z mojimi urskami, pogovor ob mizi - v slovenscini - kot globok obcutek varnosti na Copovi pred Presernom. Sestre in ljudje so sprasevali o tem in onem in v svojem glasu sem zaznavala ponos in cudenje.. Kako tezko je razumeti, kdo smo v resnici Slovenci. "In kaj se kaj dogaja v Sloveniji?" Sem sprasevala... "Nic posebnega." :-) Nic posebnega v tako posebni dezelici.
Verjetno je res tezko prepoznat miniaturno lepoto, ko si noter v miniaturi...
Se nadaljuje.

Kraski prsut z melono.

2010-09-10T11:31:00.000-07:00

Kot kaze je bil zadnji podatek o Slovencih v Peruju, da so sli spat, :-(
Brez skrbi. Avgusta nismo samo spali in se sli turiste.
Dobite porocilo.
Meni?
Ostaja okus po prsutu z melono. Ste kadaj probali? Se splaca. Socnost melone s slastnostjo kraskega prsuta... Slovenska kompaktnost v svezini latinoameriske eksotike.
Grem uredit fotke in se vam v kratkem oglasim.
Ste ze zaceli solsko leto? Vsi zdravi? Mi ja. Festiramo rojstni dan Device Cocharcarske. V Pucaraju smo ji celo podarili torto, :-) Kot veste je Sapallanga romarsko sredisce in ta teden prihaja na tisoce romarjev - vse ulice so se spremenile v restavracije, plesisca, smetisca. Nasa hisa je v centru, tako da nam ponoci nabija vsaj osem orkestrov, pleh muzik in glasbenih skupin. Dan je tako poln, da zvecer padem kot ubita v posteljo in spim kot top.
Se vam oglasim,
Andreja
PS Se opravicujem za blogovski mrk.

POTA v posteljah...

2010-07-28T20:19:00.000-07:00

Srecno prileteli,
odkorakali iz letalisca s kompletno prtljago,
se stusirali in pojedli juhico...
Zdaj ze v posteljah!
GOSPOD je VELIK!

Nasa provinca nacrtuje, da se kadi,
danes praznuje Fiorella svoj 21 rojstni dan,
danes in jutri smo v rdece belem - drzavni prazniki neodvisnosti,
Peruujke so nas zalozile slastnimi tipicnimi jedmi (riz s piscancem, krompir po uancajinsko, causa, mazamora ipd. za aperitiv Pisco Saur...
Z nami je Maria Teresa, generalna svetovalka,
plesoc in pojoc v ritmih perujskega domoljublja!

HVALA za vse pozdrave, pakete, posiljke, drobne pozornosti, darove,
molitev, podporo in memento... Sv. Jozef skrbi za vse,
v Jezusovem Srcu se cuti vsako podrobnost!
Dobri ste z mano, z nami...
ON naj vam povrne z mirom, notranjo svobodo in veseljem...
Da bomo lahko skupaj slavili in festirali,
hvalezna Andreja

Pozdrav iz Lime...

2010-07-04T20:08:00.000-07:00

Hola, vsem skupaj!
Na kratko porocam: v cetrtek zvecer sem se s predsednico Vaske skupnosti, podpredsednikom Bratovscine Svetega Kriza in Sodnico miru druge stopnje (kako cudno zveni prevod...) znasla na huankajinski avtobusni postaji. Potovali smo v Limo na 'misijon imposible' - obiskali naj bi pukarajske mogocneze, ki zivijo v Limi in jih prosili denarja za popravilo drugega dela strehe. Gledala sem krizem, pritiskala na sv. Jozefa in z velikim zanimanjem sledila 'avanturi' - pocutila sem se kot v filmu.... Moji trije velicastni so me ucili, kako se oni soocajo s potovanjem, Limo, prevozi in improvizacijo! Mojstri!!! Imeli smo seznam imen brez naslovov in telefonov. Brez nacrta. Brez vnaprejsnjih dogovorov. Ko smo prisli v Limo, je Nelly rekla: "Pojdimo k Rosi. Zivi tu blizu." Med tisoci busov, ki drvijo mimo, smo se usedli na enega in se vozili kako uro in pol. Molila sem rozni venec usmiljenja in klikala na ikono: Vera. "Grrrr..." Ko smo koncno prisopihali do hise, so nas sprejeli, nas pogostili in med gledanjem Mundiala (Nizozemska in ...) kramljali o Pukaraju. Po eni uri in pol smo jim izrocili kuverte, nakar so nam obljubili, da nam bodo denar izrocili po 29 juliju. Ni mi bilo jasno, kako bomo obiskali toliko ljudi v piclih dveh dneh, s takim ritmom. Buuuu. Tako me je imel Gospod dva dni v posebnem tecaju in delal cudovite reci: sledis instinktu, se vrzes v dan in pustis, da te presenetijo ljudje sami. Obiskali smo en kup ljudi - bogatih, srednje bogatih in revnih - veliko smo se pogovarjali o ljubezni do domacega kraja in domotozju, veliko smo jedli, pisali uradne dokumente o donacijah, z zigi in podopisi, veliko smo hodili in peli huayne. Hvala, sv. Jozef!
V soboto in nedeljo sem se s Fiorello udelezila vikend programa za kandidatinje na KORUSU. Kakih 80 mladih, tema medsebojni odnosi in dr. Rogovic (Poljak) z ERMD metodo, ki nas je v trenutku vrgla v globok spanec na udobnih tepihih... Ko sem se zavedla, da mi je podarjen cas, ko se lahko ukvarjam samo sama s seboj, sem z velikim ugodjem nadaljevala z vajami za relaksacijo. Zivel KORUS! Na kosilu smo uzivali v druzbi s profesorjem, ki nam je razlagal o stimulaciji obeh hemisfer, kjer so uskladiscene traume, strahovi in blokade. Ko vstopis v proces s pomocjo glasbe (bilateralno predvajane), se sprozijo napetosti na nezavedni ravni in lahko zacnes z zdravljenjem. Na srecanje prihaja vec kot 20 vzgojiteljev, med katerimi je tudi ena ursulinka veronske fundacije, Anamarija. Vsak trenutek smo izkoristili za debate, za izmenjavo izkusenj in naslovov. Morje ljudi. Izjemno zanimivih... Mundial je naredil svoje - "a, ste bili izenaceni z USA, ne? Bravo!" Fiorella je gledala prvi dan kot tasca, drugi dan je zacela uzivati - pri masi smo peli, da je bliskalo in je darovanjsko pesem zacela izvajati v trdem rocku, :-) Postulante rebelde... Vceraj zv smo pristale na udobnih foteljih Fiorelline druzine, z dobrotami iz maminih rok in s kupi smehi njene zlahte in bratrancev.
Danes zv smo sle na obisk v St. Ursulo, kjer so sestre zavite v plasce in bunde: vlazni mraz namrec reze v kozo... Na dolgo in siroko smo pripovedovale anekdote iz hribov in sestre nas skoraj niso spustile iz dnevne sobe.. Jutri se vracava domov: Lima - Huancayo, 7 ur.
Moj procesor ne more predelat toliko podatkov. Grem stimulirat obe hemisferi v kapelo, :-) Ce je kaj tam uskladiscenega, bos Ti zrelaksiral! Od vseh metod, ki me fascinirajo, se na koncu Ti pokazes kot ZAKON, :-) Aja, dr. Rogovic je pripomnil, da imam harmonicno razviti obe polovici mozganov... Po mojem je to sad profesionalnih stimulansov, ki se imenujejo rozni venec, urejeno spanje in oficij. Zivel kloster! Najboljsa ERMD metoda!!!
In kako ste vi? Zdravi? Poletni? Stimulirani? Vas izrocam v Jezusovo Srce in vam tam porocam o vseh misijonskih kaskaderstvih, ki hudo stimulirajo Milino za salto mortele Kraljestva! Sem katolicanka. Amen.
Vasa vdana Andreja Perujska

Merkurjeva knjiga prijaznih ljudi

2010-06-08T18:30:00.000-07:00

Hola Slovenija,

smo ze v juniju, s skupino 'Pota', ki naj bi zadihala limsko vlago 28 julija 2010, se ze ogrevamo, vi pa sprasujete kaj mi/nam lahko posljete! Zlati! Naj vam Gospod povrne 100x!

Pripenjam vam link na dva dokumenta, kjer boste nasli kaksno idejo v zvezi z zdravili in v zvezi z uporabnimi, malimi stvarmi (ki jih imate nalozene v ropotarnici).

Tretji link vas bo preklopil na seznam POTOVCEV 2010: tako kot smo to izvedli lani, predlagam tudi letos - pogledas, vidis, kdo ti je najblizji, poklices in se dogovoris o predaji paketa. Ce si blizu Ljubljane, lahko izrocis misijonske pozdrave za PERU na MIC, vsak dopoldan od 10 do 12h in vsak popoldan od, na, sem pozabila... Potovci bi vam bili hvalezni, da jim zadeve oddate najkasneje do 23. julija. In kar je kljucno: racunamo s tvojo molitvijo, klikanjem pri masi in slavljenjem! To je bistveno! Ostalo je navrzeno, ce te zgecka....

Zdaj pa se uradno:

hvala, ekipa POTA, za vaso pripravljenost, trud in gajstnost! Bienvenidos en Peru, :-) /mi boste dali dovoljenje, da vaso fotko pripopnem na blog?? Zraven se en velik objem vsej stari ekipi 2009, ki vas zdaj v pripravah na 2010 slastno opravljamo in prezvekujemo vse cukr spomine!!! Res ste bili FAJN!

In se topla hvala Misijonskemu srediscu, ki letos pomaga POtovcem pri zbiranju denarja in jim nudi moralno podporo! Hvala, Zaledje!

Eccola, tu so povezave:

ZDRAVILA: http://docs.google.com/Doc?docid=0AbKhQ7U44O3PZGNyamtoNl8xODhjNTJjbWQ1&hl=en

UPORABNE STVARI: http://docs.google.com/Doc?docid=0AbKhQ7U44O3PZGNyamtoNl8xOWYzaHh3amR4&hl=en

NASLOVI POTOVCEV 2010: http://spreadsheets.google.com/ccc?key=0Aq-FXeNsUfLtdDEzTzdJLWVzcWZhaHh1NzlHTVR1ZVE&hl=en

Milo prosim sv. Jozefa, naj natancno sledi dogajanju in uredi vse potrebno, da globlje dozivimo, kako blizu smo si tudi po medsebojni pomoci!Velik objem s. Andreja in skupnost

PS Vsa zlahta in prijatelji nase borke Sabine Kern, imate blizu Anjo, Kranjcanjko, lahko se skonektate!

2010-06-06T16:02:00.000-07:00

In zadnja refleksija, se vedno lebdec na pripet nacin zgoraj... s. Andreja se privaja na misijonsko akcijo v kontemplaciji. Prej so bili slovesni prazniki, duhovne obnove, molitev, apostolat izrazi notranjih dejavnosti, dejev volje in duhovnih obcutij. Pregledno, urejeno, klasicno, estetsko. Kontrolirano. Tu jo Jezus uci lekcije, ki bi jo lahko povzeli v parafrazo: »Ljubezen gre skozi telo.« Dati se brez preracunavanja, biti zraven brez interesa, garati brez racunov, slediti brez nacrtov, skratka dati se pojesti. Da bi le bilo meso uzitno, pravi sA.
Kraljica je mrtva, zivela kraljica!
Vale. Se grem spet priklopit na Andrejo. Konec refleksije. Malo s pátino, a z ljubeznijo. Vsem zelim, da bi lahko zgoraj pripeti ugotavljali, da ste dobro v svoji kozi. In da je lepo ziveti. Ceprav kot taprava ursulinka padete mrtvi v posteljo, :-). V Njem, ki je vse to izvedel v svojem vélikem slogu (kot je obljubil), topel objem, s. Andreja Godnic, osu

Misijonske refleksije III.

2010-06-06T15:48:00.000-07:00

Ko sedi pri mizi s sestrami, zaznava globoko ugodje, ker ji je podarjena skupnost z mocno dinamiko in intenzivnimi odnosi. Dve Perujki, ena Poljakinja. Pogovori, napetosti, ljubezen do domacinov, skrb in trdo garanje s slastnimi odklopi na ustvarjalen nacin. In globoka ljubezen do Jezusa. Na vsakem koraku medkulturnost, provokacija lastne identitete, fleksibilnost. Kot v pustolovskem parku: se vrzes, ali pa se vdas in splezas dol. Konflikti zabolijo bolj kot v Sloveniji. s. Andreja Godnic takrat zazna steklo tujine, ki jo obdaja z vseh strani. Misijonski davek. Milina jo uci, kako z veliko neznostjo objeti te trenutke, trenutke rodovitnosti. Jezusovi dotiki v teh misijonskih lekcijah so resnicna nebesa in Dom. Nikoli ni sama, znotraj stekla.

Elektronska posta, pisma, paketi, telefoni, skajp so mehki pljuski iz zile, ki v dnu utriplje. Odnosi, ki jih je Andreja zivela 38 let, so zivi, se premikajo, se dajo cutit. So tam kot velika dragocenost. Smela je biti zraven in okusati. Okus po njih nima roka trajanja. Zivela jih je v Gospodu, zato so vecni. Tudi tisti, ki so boleli.

Misijonske refleksije II.

2010-06-06T15:37:00.000-07:00

Ko je pri masi v Limi, v skupnosti St. Ursula, ji pogosto priteguje pozornost cistoca, urejenost, detajli roz, svec... Na poseben nacin okusa zbranost in vase pogreznjenost sester, ki si med pozdravom miru stisnejo roke. In ji nekaj manjka: vrvez, ritem, malcki, ki se skoraj vedno med pridigo polulajo v krilo, bolhe, psi, ki se prosto sprehajajo po cerkvi, simpaticen kaos med pozdravom miru, kjer se vsevprek objemajo in poljubckajo, dvigovanje zastave pred cerkvijo in tisti magicni trenutek posvecenja, ko se ustavi cas in se s spominjanjem udejanji realna navzocnost Boga. Takrat vsa cerkev na kolenih izrece: »Moj Gospod in moj Bog, ljubim Te in Te castim bolj kot vse drugo. Señor mio y Dios mio, te amo y te adoro sobre todas las cosas.«

Kljub casu, ki je pretekel, jo lepota pokrajine, ljudi, zgodovine, kulture, glasbe znova in znova prevzame. Kar stoji tam in strmi. Zvok kene (andske flavte) jo zabrni nekje v globine in takrat razumski procesi s tezavo obdelujejo podatke. Se vedno cuti neznansko olajsanje ob dejstvu, da dan prinasa nove in nove obraze, da vsak premik podari nova srecanja in nove odnose in da prostranosti dajo slutiti neskoncnost. Srkajoci um... Smo tudi veliki lahko to? Kako cudno, da smo indijance poimenovali rdecekozci: Andreja vidi vse naokrog samo kozo cokoladne barve in rjave oci. V bistvu samo ona zakuha v obraz, rdeca kot rak, .

Formacija v Peruju...

2010-06-02T20:29:00.000-07:00

Draga Slovenija,

v nedeljo sva s postulantko Fiorello prisli v Limo na 81. rojstni dan njene stare mame. Zame krasna priloznost, da vstopim malo bolj v zivljenje neke limske druzine, okusam vonjave in se cudim. Jasno, je sokantno opazovati ucinek Jezusove sarmantnosti na dvajsetletni Perujki! Se vecji vtis mi pusca Njegova pedagogija in nacin, kako jo preprica v situacijah, kjer bi po moje Fiorella ze zdavnaj morala spakirati... Cudez tretjega tisocletja. Cutim globoko hvaleznost za to mojo novo 'sluzbo', saj me ima Jezus v schnell-kurzu o osnovah latinoameriskih odnosov... Kako hudo drugace funkcioniramo! In priporocam torto iz guanábane, bozansko!

Misijonske refleksije I.

2010-06-02T20:19:00.001-07:00

Misijonske refleksije

Dovolite, da se tokrat pripnem zgoraj in s pozicije pokojnikove duse, ki je v fazi poslavljanja od svojega telesa, opazujem Godnicevo skoraj dve leti po presaditvi v Peru. (Ce vam domisljija ne sluzi, se spomnite Gregorjevega »Evangelij po Cusinu«, kjer Lazar zaplava nad svojim trupelcem... Ce pa si predstave se niste ogledali, je ogled obvezen.)

Torej, pripeta, lebdec natancno opazujem Andrejo Godnic, ursulinko, misijonarko v Andih... Hm...

Na sebi ima belo rutko, jeans in Bogomirine univezalne (trpezne) cevlje. Navadila se je na prah, na andski vonj in svic. Cez dan pripeka, zato mraz okrog 6h zvecer reze v prste. S seboj ima vedno toaletni papir (namesto robcka, krpe, ipd.), hisne kljuce, volnene stunfe za pozneje in majhno denarnico za kovance.

Ze dolgo ne nosi rocne ure (ukradli so ji jo, itak). Tako kot domacini je tudi ona razvila notranji obcutek za cas in prekodirala evropsko kvaliteto tocnosti v latinoameriski car za 'biti skupaj'. Tu se nihce ne drzi tocne ure, edino, kar je tocno, je vracanje zivali s pase ob 5h popoldne.
Suzukeca vozi brez vozniskega izpita (so ji ga ukradli, itak). Ko vozi vzvratno, se obrne s scelim telesom in se hvlezno obregne ob gospodicni herniji, ki se ne pustita motit v svojem dremanju.

V dnevniku s. Andreje je vedno vec spanskih besed in fraz. Ko se skajpa, nekateri izrazi niso vedno pri roki in zadnjic se nikakor ni mogla spomniti, kako se po slovensko rece 'alquiler', najemnina... To jo navdaja z zoprnim obcutkom. Se nadaljuje.

Se link

2010-05-05T13:04:00.001-07:00

od lanskega maja...
Vceraj je bilo ravno tako 'fabuloso', :-)
Viva Peru!
Viva!
sA
http://picasaweb.google.com/andreja.godnic/MajskaInJunijskaGalerija?feat=directlink

Se vedno se mi pise v verzih...

2010-05-05T11:17:00.000-07:00

Andska kozmovizija. Juzno od ekvatorja. Na visini 3 in 4000 m. Z bogato zgodovino preteklih cicilizacij. Zato vesoljna Cerkev slavi Majnisko Marijo, mi tu pa strmimo v ogromne, zeleno pobarvane krize, jih poljubljamo, prizigamo na tisoce sveck, jih vlecemo gor, na vrhove svetih visin in pricakujemo nemogoce cudeze... Precejanje te andske poboznosti s kriteriji evropske teologije daje piskav rezultat in kar nekaj grobega materiala ne bi moglo skozi sito. Ker je sito narejeno iz abstraktnih, racionalnih kovin. (Oprostite trdoti izraza).
V mistiko kriza smo tonili z dobro obiskano devetdnevnico. Prepleskali smo pukarajsko cerkev v bordo rdeco, rjavo in rumeno barvo, zmontirali instrumente in povecali ozvocenje, preselili zbor na kor in pustili, da Gospod dela cudeze... Na predvecer praznika sv. Kriza smo z obema krizema, okrasenima z gladiolami, obhodili vas. Godba je trgala srca v molovskih koracnicah, nad nami se je pnelo nebo z milijoni velikih, zarecih zvezd, obrazi stark so v soju svec izzarevali nekaksen srhljivi trans in po obrazih nosacev so se lesketale potne srage. Na enajstih postajah so nas pricakali tepihi (alfombra), umetnisko izdelani iz roznih listov, pobarvane zagovine in listja, s poboznimi napisi in figurami. Na vsaki postaji je zupnik izmolil kratko molitev in se zahvalil druzini, ki je pripravila postajo.
Ob polnoci sta bila kriza spet na svojem mestu v cerkvi. Zacela se je festa. Prizigali so se 'kasteljoni', nekaksni ognjemeti, izdelani iz trsov in razlicnih pirotehnicnih iznajdb - najprej vidis samo konstrukcijo iz trsov, visoko kake tri metre ali vec. Ko zazenejo ognjeni spektakel se zacne vse vrteti, spuscati ognjemete v zrak, kroziti, ekspolodirati, zgati, prseti, grmeti. In vsaj 4 min pozabis zapreti usta. Ta vecer je vsaj 5 razlicnih godb udarjalo huayno, domacini so v krogih plesali, s pivom v roki, otroci so se podili naokrog, psi iskali hrane in na vseh vogalih glavnega pukarajskega trga so se dvigovale disave chicharonov, picaronov, cuyov in pollov...
Na sam praznik naj bi se zacela masa ob 9h. Ob 10h ni bilo se nikogar v cerkvi... Ob 10.15 smo zaceli z vstopno pesmijo, pri darovanju so se zvrstili kapitani, majordomi in priosti z darovi za vas in zupnijo. Ob 11h smo z obema krizama zaceli vzpon proti hribu sv. Kristofa. Sonce je nabijalo, konji 'kapitanov' so se nemirno prestopali in zene so posipale kriz z roznimi listici.
Jaz se vedno capljam zadaj. V vsem tem dogajanju izgubljeno mezikam v sonce, poskusam sledit Jezusovi mogocni roki in ne prevec pohodit teh mehkih, svezih poganjkov andske duhovnosti. Med usklajevanjem z Bratovscino sv. Kriza, ki je odgovorna za plesaknje, ciscenje in organizacijo cerkve, z dogovarjenjem z novim zupnikom, kvalitetno prisotnostjo v moji skupnosti in s sprejemanjem stevilnih romarjev sem se dostikrat izgubila. Hvala Bogu sem zadnje tri dni izgubila glas, tako da sem se vsaj na tem podrocju cutila doma, he-he. Gospod je dober. Zadnji dan me je neznasko vleklo gor, na vrh sv. Kristofa, pa so mi sestre to strogo prepovedale - imam cudovito skupnost, aleluja! Sploh so bile v teh dnevih potrpzljive in razumevajoce. Ko sva se s Fiorello vracali pozno zvecer domov, smo se vse stiri vsedle za mizo in se sle brezkoncna porocila iz Pukara.
Se vedno se mi pise v verzih. Dobite fotke...
Jezus mi je obljubil resetiranje...
In sv. Jozefa sem prosila za nov, 1000 watni ojacevalec (amplifikador); med maso se je stari trikrat skuril. Ce koga zgrabi zelja da bi kaj castil za misijone, se mi lahko javi, :-)
Vse sem izrocala v Bozje usmiljenje. Ste tu, z mano. Hvala, ker ste... In hvala za molitev! Vas cutim. V Njem, ki je velik in cudovit in lep, vas vse objemam, vasa Andreja Perujska

PS Dobrodosli v galeriji!
http://picasaweb.google.com/andreja.godnic/MajskiSen?feat=directlink

Vi meni 'Ze klice nas vencani maj'...

2010-05-05T09:26:00.000-07:00

... jaz vam 'O, sveti kriz, zivljenja luc'...
Zato se z veliko tezavo spravljam pisat ta blog. Pocasi izgubljam 'feeling' kaj bi vas res zanimalo, kaj bi radi brali in kako naj vam opisem te tedne... Vi ste z Marijo, pomladni, tik pred vrocim poletjem... Jaz sem s svetim Krizem sv. Kristofa, v zamolkli lepoti Andov, pogreznjena v mistiko vere nasih ljudi. In ne razumem nic, :-).

Se vam ze v naprej opravicujem za stavke, ki jih ne boste razumeli...

Mogoce nam bi pomagalo najprej nekaj podatkov:
sem v dobri zdravstveni formi - s hernijama se razumemo. Provincialni svet perujske province mi je podaljsal transfer in ostajam v Peruju (smo jedle cokoladno torto in nazdravile z vincekom!). Moj urnik se je ustalil in sem cez dan v vecini v Pukara, jem in spim pa v Sapajangi. Sole po hribih obiskujemo s pastoralno ekipo v torkih - za enkrat grem s Suzukecom in ne pesacim dosti. Ups.. Letim v HYO. Se vam oglasim kasneje. Objem, Andreja

Nekaj fotk...

2010-04-17T12:23:00.000-07:00

Smo se za silo skonfigurirali. Imam celo izdelan urnik za ves teden. Dnevi so nabiti. Jezus je zlati in mu nekako uspeva drzati me na 'kratko', tako da smo s hernijama v harmoniji. Samo vcasih - ko res pretiravam - cutim zvecer nek bled spomin na zverinsko bolecino iz januarja. Z rednim ogrevanjem in vajami je dan lepsi... Pa tudi nasi ljudje me 'pazijo' in me na vsakem koraku prestrezejos pomocjo, oprozorili in nasveti.
Fiorella, nasa postulantka, se pocasi aklimatizira - pripovedujem ji nase zivljenje in zraven reflektiram svoje dozivljanje. Vceraj so sestre na provincialnem svetu odlocale o moji prosnji za podaljsanje transferja v Peruju, :-) Dobro je biti 'odvisen', :-)

Na tisoce stvari se nam dogaja in vam o vsem pripovedujem v Jezusovem Srcu. Se fotke... Objem, Andreja, andska ursa

Emavs...

2010-04-05T15:14:00.000-07:00

Dolgozazeljenoromanje.
Ob 10.30 klecim na grobu sv. Turibija, v limski katedrali. "Stric Turibij" mu pravim in ga cutim zelo blizu, zelo tu, kot strica Martina, bl. Martina Slomska - oba vizijonarja, osebnosti, ki oblikujeta druzbo, oba ljudska, za male, oba hrusta, sirokoplecata borca in provokatorja, oba pesnika, z nezno duso, zlahtna... Oba oceta za duhovnike, skrbna in iznajdljiva. Zahvaljujem se stricu Turibiju za cudez novega duhovnika v Sapallangi/Pucara in mu pripovedujem o vsej tesnobni negotovosti glede moje vloge. Da bi bila most, da bi bila skrita pomoc, da bi znala umreti sebi in pomagati zupniku in domacinom ziveti skupnost, ziveti Cerkev...
Med molitvijo me zgrabi mocna zelja, da bi obljubila sv. Turibiju pokorscino. Kot kaze ima rad adrenalinske scenarije... Romam se na grob sv. Roze in sv. Martina: kar nekaj projektov sta izvedla v tem letu. Predam jima se nekaj zadev in prosim za njuno zascito meni in mojim. Ne ljubi se mi posloviti... Zvoni mobi. Sabina Kern je na faksu. Srecava se na mogocni ulici pred trgom sv. Martina. Nasmejana, s svojim ruzakom in z nekaj sivimi lasmi vec kot zadnjic. Z uzitkom se sklepetava, cakajoc na moj bus. Izrocim ji mamine izrezke iz Druzine, Markotove mozaike Bozje Matere in nas dar. Je zdrava, s kupi energije za studirat in cvetoca. Pozdravlja vse, Tadej, povej mami in ociju! Sem ji povedala, da pridejo v avgustu Pota in jim lahko izrocite kaksen paket ipd.
Ob 12 kosilo z druzino od Fiorele. Ob 6.30 gremo poslusat Anselma Gruna in jutri se vracava s Fiorelo domov.
Hvala za vsa voscila, molitve in skrb! Rada vas imam in vas po Jezusovem Srcu iskreno pozdravljam,
hvalezna, da smem biti delezna vseh teh kontrastnih resnicnosti dragega mi Peruja, ki v bistvu osredinja samo eno resnicnost: Bog vse, v vsem, Zmagovalec nad smrtjo, Ljubimec zivljenja, Sveti. Center. Amen, aleluja. V Njem, vasa Andreja Perujska

Velika noc.

2010-04-05T14:50:00.000-07:00

Sedim pri velikonocnem zajtrku z mojimi sestrami. Tapravi velikonocni pirhi, chilski merlot z okusom po Kopru in simpaticno 'nunsko kramljanje' o vigiliji, pridigah in sopkih. Skupnost je praznje oblecena... Navznoter se me drzi vonj po avtobusu in ljudeh iz Sierre - bila sem dolgo pod tusem, a vonj, tako drugacen od tega omikanega, limskega, drazi moje duhovne cute. Moj slovenski operacijski sistem ne zmore integrirati datotek iz tako razlicnih svetov - vedno se na monitorju pojavi napis 'error'. Veke so mi tezke kot svinec. Tu dol je se vedno vroce poletje. V sobi zarijem nos v zimsko jakno iz Sapallange. "Vstal je, kakor je rekel!" In integriral vse kontraste nasega zivljenja. Popoldne se zaskajpam vse do 4.30 - Lucija in Petra mi pojeta slovensko alelujo. Kako blizu je Slovenija.
Slovesne vecernice in sprejem Fiorele v postulat. Med kratkim obredom jo vsaka sestra objame in ji zazeli dobrodoslico. 'Mojo duso' pojemo na melodijo El condor pasa. Fiorela igra na mali charango, instrument tipicen za Ande... Raznezeno se zahvlajujem Angeli - tvoje so, te lepe Perujke! Bozji Sin je vreden Latinoamericank... Ob 8.30 padem v posteljo mrtva.

Velika sobota.

2010-04-05T14:30:00.000-07:00

Zjutraj greva s s. Rosano v HYO k spovedi. Pater franciskan, star prekaljen bibilicist (doktoriral iz Pavla), me poslusa... "Oni zivijo pekel, Andreja. Trpijo. Strasno trpijo. Jezusa bolj boli njihovo trpljenje kot njihovi grehi! Jezus nas rabi..." Patru se ne sanja, da me zadnje tedne Bozja beseda 'melje' z Janezom: "Ljubite se med seboj... da bodo spoznali..." Njegove besede so kot olje na ogenj notranje dinamike...¨Med odvezo vso notranjost prezari svetloba. Radost odresenja se razleze v vse pore. Za kratek hip.
Popoldne sem v Pucaraju. Edinson in Marija prenasata pohistvo v avto - stvari iz nase pucarajske hise selim v Sapallango. Muc Michi je ze tri dni na svojem novem domu. Kako zalostna se mi zdi hisa... Izkoristimo priloznost in z Edinsonom narediva nekaj krogov z nasim malim dzipom. Razlagam mu kako funkcionira stvar... Takoj zapopade in hitro ujame ritem med sklopko, gasom in zavoro... Latinoamericani so prakticni. V duhu pomignem nasemu (pokojnemu) tatu, da je zraven, za vsak slucaj, :-) Edinson je srecen!
V Sapallangi pripravljamo sobo za Fiorelo, postulantko. Namestili smo umetno, leseno steno, ki locuje najini sobici. Popoldne se zacne slavje v Pucara ob 5.30. V cerkvi ni skoraj nikogar. Miguel na hitro pripravi velikonocni ogenj in suhi les obilno poskropi z bencinom. Svecke imamo prizgane vse do pridige. Zunaj je mrak in cerkev zari v topli svetlobi. Pocasi se polni... Ves obred deluje naravno, zupnik razlaga simbol ognja, luci, blagoslovljene vode... Elementov, ki so del nasega zivljenja. Vse je tako jasno, bogato... Kako lepo je bogosluzje! V trenutku svetega obhajila cutim globok mir. Gotovost, da vse prav dela. Da je tako Njegovo. Po masi mi pade v objem Nadia, animatorka, ki studira v Limi in ji je v januarju umrl oce. Sedim v dzipu in jo poslusam. Jezus, ti odresujes tudi njo in njeno druzino... Verujem! Ob 9h me s. Marija pricakuje na vratih. Ob 9.10 moram biti ze na avtobusu za Limo... Hitro pojem peceni piscancji skok in se poslovim. Na busu se vrtijo videoposnetki z nekim zabavljacem na hudo nizkem nivoju. Sprasujem Jezusa, ali naj prosim sprevodnika, da video umakne ali ne. Na kontroli se zamudimo skoraj celo uro. Otroci jocejo, dve zenski se na glas pogovarjata, sedezi so neudobni. Avtobus se ustavlja in naklada vrece krompirja, fizola in graha. Ob 4h zjutraj se ustavimo celo za pranje avtobusa. Voda skropi po oknih in iz soferjeve kabine se slisi kumbia. Poskusam spati in v kratkih prebliskih razmisljam o Magdaleni in zenah, ki so bile v trenutkih vstajenja total zmedene. Nic kaj smesno... Po 10 h urah voznje sem v Limi.

Veliki petek...

2010-04-05T13:34:00.000-07:00

V hisi je nenavadno tiho. Vsaka je na svojem koncu. Za kosilo jemo skuhano svezo koruzo, domaci sir in solato. Ob treh sem v kapeli. Zdruzujem svoj k'r neki" s sveto daritvijo Bozjega Sina. V srcu rezejo podobe jokajoce Betty, laverijanove druzine, mladih brez sluzbe, prosittutk iz HYO, ... Moja vera je sibka ob strahotnem pritisku teme. Kot da je vsepovsod brezup, ki nima izhoda... Darujem razpetost in nemir. Hvalezna, da si Ti zunaj mojih/nasih konceptov, pravil in konstruktov. Da si Ti zivljenje.
Popoldne spet v Pucaraju. Betty, domacinka kakih 45 let, se mi pribliza. Izgleda starejsa, izcrpana in z neznosno bolecino v oceh. "Madresita, pocasi morava udarjati po zvonu in jaz moram misliti na tistega, za katerega sumim, da ga je ukradel." Pocasi greva v cerkev in med hlipanjem mi razlaga, da so mozu ze drugic ukradli taxi. Starke so jo poucile, da mora udarjati po zvonu, da bo ropar vrnil avto. Stojiva pred tabernakljem. Zanjo ta lesena hisica ne pomeni nic. Ne zmore si predstavljati bele hostije in abstraktno priklicati Jezusovo realno navzocnost v beli koscek... Stojiva ob mogocnem krizu sv. Kristofa, ki lezi zadaj v cerkvi, okrasen z gladiolami in sveckami. Poloziva roko na kriz in dovolim, da Sveti Duh vzge eno tapravo karizmaticno molitev izrocanja in osvobajanja. "Zlata in srebra nimam, to kar imam ti dam..." Betty hlipa v mojem objemu. Njena bolecina je velika. Strinja se, da ne greva udarjat po zvonu, ker Gospod Bog, Diosito, uslisi nase prosnje, ko Ga prosimo z vero. Ko prizigava svecko, se umiri.
Ob 6h zacenjamo obrede velikega petka. V cerkvi ni skoraj nikogar, razan zadaj pri krizu nekaj stark sedecih na tleh, prezvekujocih koko. Med obredom prihajajo. Na koncu p. Miguel povabi k cescenju kriza. Kako blizu jim je gesta poljuba, kako naravno se sklonijo k Jezusovim nogam in jih spostljivo poljubijo. Vsi cakajo, da gremo po obredih z velikim krizem po pucarajskih ulicah na krizev pot kot vsako leto. Predstavnikov bratovscine sv. Kriza ni. S p. Miguelom se spogledava in oznanim, da letos krizevega pota ni, je pa moznost spovedi. Yino porinem na stol za spoved in letim po druge zrtve... Ob 10h zv je se vrsta za spovedovanje. Cudim se. Kdo bi si mislil...

Sveto tridnevje v Peruju... Veliki cetrtek.

2010-04-05T13:19:00.000-07:00

Slovesne hvalnice v sapallanginski kapeli. V notranjosti mi zvenijo latinske melodije bogosluznih lekcij. Dopoldne v Pucaraju. Z vseh vogalov prihajajo domacini, se pritozujejo, da me nikoli ne dobijo doma, sprasujejo glede zakramentov, sprasujejo po mojem zdravju. Cakam na klaretiance: danes zjutraj naj bi 9 skupin misijonarjev obskalo 9 vasi in tam prezivelo sveto tridnevje. Skupina za Patala ni prisla po kljuce... V cerkvi z Berlijem pripravljava stvari za slavje... Jezus je dober z mano: ko zgrabim za metlo, se prikaze Marija, ko tuhtam kako odnesti vedro z umazano vodo, pritecejo sosedovi tamali, Berli ucinkovito pometa zanemarjene vogale... Lahko Ti darujem samo svojo nemoc... Herniji mi ne dovolita nicesar tezjega. Vendar slavim in povelicujem Boga v svojem telesu, ker ne uporabljam vec opornice, ne jemljem tablet in ne cutim bolecin... Dobro molite za moje zdravje!
Ob 1h slovesno kosilo s s. Marijo in s. Rosano. Cuy colorado: cudezna zivalca (slastna in mehka kot puter), ki jo uporabljajo za zdravljenje kakrsnekoli bolezni. S svojo skrivnostno mocjo posrka bolezen vase in umre... Zelele smo jesti cuy za veliki cetrtek, kot spomin na Njega, ki daje svoje zivljenje in nas zdravi s svojimi ranami... Mehko klepetanje pri mizi. Zdravica in iskrena zahvala s. Mariji za njeno predstojnisko sluzenje. "Ti ne ves, kako sva ti hvlalezni, da si sprejela! Odpusti nama vso najino zahtevnost in trdoto. Hvala ti!" je bila iskrena Rosana. Veckrat se pogovarjamo o zahtevnosti predstojniskega sluzenja in danes je dan za zahvalo...
Popoldne spet v Pucaraju. Pricakujemo cudodelni kriz sv. Kristofa, ki ga danes vas prinese s hriba. Od dalesc se slisijo trobente. Pred peto pride novi zupnik. V notranjosti trepetam, da bi bilo to prvo srecanje lepo in da bi se domacini odprli temu Bozjemu darilu... Pukarajci imajo slabe izkusnje z duhovniki: poroceni duhovniki, alkoholiki, duhovniki, ki so kradli, duhovniki, ki so grmeli o vecnem prekletstvu... Milo prosim sv. Turibija, ki je - skupaj z vami - zrihtal ta cudez, da bi sedaj pomagal vzpostaviti topel in zaupen odnos med novim zupnikom in ljudmi. Sv. kriz prinesejo v cerkev med igranjem pleh muzike. Okrasen je z gladiolami. Vecina poboznih spremljevalcev je treznih. Oddahnem se. Masa je lepa. 4 kitare, charango, kene in nabita cerkev. Trikrat letim ven, da urejamo zadeve s klaretianci: Predsednik iz Raquine ni odklenil prostorov, p. Marcel je zaskrbljen za Talhuis, mladi iz Patala so nekje na poti...
Na koncu slavja predstavim novega zupnika. Cerkev ploska in vzklika. Miguel izroci p. Miguelu kljuce nase cerkve. Srce mi poje od cudovitih Bozjih del. Izgledalo je nemogoce... Pa je Bogu vse mogoce.
Ob 9.30 sem v Sapallangi v cerkvi. Pojemo pred Najsvetejsim. Ob 10h zv pozdravim skupino mladih, ki so v svoji 'mladinski veliki noci', programu, ki mladim pomaga preziveti sveto tridnevje na poseben nacin. Povabijo me, naj jim govorim o veri. Pripovedujem jim svojo izkusnjo iz leta 2000. 10 let samostana in vendar sem takrat sele dojela, da nima vere... In da je dovolj pikica, da On dela nemogoce!!! Ko sem se vracala domov, so na nebu zarele ogromne blescece zvezde. V meni so zagali glasovi obtozb, da se post zakljucuje in da nisem pripravljena. Da ni nic pripravljenega... Da je vse k'r neki. "Ta k'r neki je Zate. Samo to imam. In pikico vere, da Tebi ni nic nemogoce. Amen."

Veselo veliko noc!

2010-04-03T12:48:00.001-07:00

Zopet na misijonski sceni...

2010-03-26T11:34:00.000-07:00

Pozdrav,
se vam oglasam se iz Lime z napovedjo, da se jutri vracam domov, v hribe - v kolikor mi bo to dopustil Ticlio, seveda. Vceraj je tam gor na 5.600 m nametlo toliko snega, da so avtobusi imeli po 15 ur zamude. Pravijo, da ni nic kaj romanticno v tistem mrazu in vonjih po bruhanju cakat na nadaljevanje voznje, :-)
Na vasi desni fotka od Judhit, nove juvenistke.
V Chilu se stanje umirja, bo pa potrebno razlocevat, ali bomo se lahko tam obdrzale skupnost. V teh dneh nas je namrec zapustila ena juvenistka, s. Rosario se zaradi zdravja vraca v St. Ursulo, Jessica (tudi iz chilske skupnosti) pa je zacela s zdravljenjem v Limi.
Kaj nam zeli reci Jezus? Ostaja nas kakih 13 aktivnih sester na perujskem teritoriju, ki je 64 krat vecji od Slovenije. Da ne govorim se za Chile... Nasa pota niso Njegova pota...Tu spodaj astronavtka Andreja na zaobljubah.

Tako pa zgleda ostanek Jahvejevih ubozic in Jezusovih nevest:

Ne morem si kaj, da vam na rob ne bi napisala se kratkega zaznamka (lahko ga razumete tudi kot postno premisljevanje), ki se mi ze dva dni cikcaka po glavi... In sicer, gledale smo Avatarja (ki je zakon) in se sprehajale po dolgem in pocez po razlicnih interpretacijskih kljucih, od znamenitega ekoloskega do zgodovinskega (jasno, da v Latinski Ameriki prepoznamo ponovne scene iz konkiste) in drugih. V vseh kljucih pa v oci bije dejstvo, da se v vrsti sodobnih odresenikov v stilu harryja potterja, Obame in Nea iz Matrice, Hanckocka in fascinantnega avatarja, pokaze nas dragi Jezus kot totalna alter scena: vsi prihajajo v kontekstu izpeljevanja pescice 'pridnih' na svobodo - 'tagrde' itak zadene unicenje, samo Jezus prihaja, da 'ta grde' vrne v Ocetov objem. Kako obupno clovesko in hkrati cisto alternativno. Ljubim vstajenje! Amen.
Ja, se dobro da se vracam v hribe. Civilizacija mi skodi, definitivno.
Hej, vi, ki vas muchi financna kriza, cinicni politiki in opravljive sosede, zivela alternativa! Trenutno nas ne kaznuje mati Narava, kot pravijo, pac pa nas odplacuje Bozji Sin, ne boste verjeli!!!! Cekirajte na vasem osebnem racunu!!! Ljubim odresenjsko sceno...
Andreja, ki ji hudo skodi civilizacija

www.telegraf.com

2010-03-20T09:22:00.000-07:00

++FEBRUARinMAREC2010++
sanjamopastoraloSTOPprezvekujemfizioterapijoSTOP
5marecprvezaobljubeodJudhitSTOPvomikanilimihribovskizurSTOP
vseplesehuaynoSTOPkenabomboinhribovskiritmiSTOP
krscenadvakrat-neuspesenposkuszvijaceza1500solovinuspesnakrajaosebneizkazniceinvozniskegaizpitaSTOP
zalostnaSTOP
vzgojninacrtnaKORUSUinmorjeredovnihbarvSTOPvsienakivsirazlicniSTOP
11marecprvanocvsapallangiSTOPpucarapo12letihbrezOSUnavzocnostiSTOP
katastrofavchiluSTOPvsiveceripredtvjemSTOPtrepetzanasimisorodnikiSTOP
postrvizgospodomnadskofomSTOPdebateostalnemdiakonatuSTOPteologiziranjemljaskSTOP
avatarzakonSTOP
cmokanjebozjegaokoljamedfizioterapijoSTOPpriporocamstevilkoomedijihSTOP
napovedPOTOVSKEinvazije2010STOPpridejoavgustaSTOP
vasimamradaSTOPinsemzivaSTOPpozdravSTOPandrejaSTOP

Kaj "dogaja" z Andrejo?

2010-03-18T12:35:00.000-07:00

Jasno, dolzna sem vam porocat o zdravstvenem stanju... Sem se vedno na 'bolniski': od 15 februarja - krajevnega praznika obcine Komen - do 10 marca 2010, sem se v Limi zarila v zadrgnjen ritem fizioterapij, razgibovalnih vaj doma in ogrevanja... Rezultati so bili zadovoljujoci. Od zdravnika sem izbojevala 4-dnevni (skoraj ilegalni) beg v hribe.
Od ponedeljka naprej sem spet v Limi, zarita v ritem fizioterapij, razgibovanja, limske depresije... Poleg magneta sem vsak dan delezna masaz, toplih kompres in 'kitajske torture': vsedem se na stol, brado in vrat mi zadrgnejo s trakom iz blaga in vse skupaj zategnejo z nekaksnim skripcem, ki je obtezen s 13 litri vode. Tako je moja glava 'privzdignjena' v luft vsaj kakih 5 min. Po domace bi temu rekli raztegovanje.
Vsekakor sem vec kot zadovoljna: vratno opornico uporabljam samo se za voznjo, bolecin nimam in z ljubima mi hernijama vzpostavljam diplomatske odnose. Se vedno se grem uzaljenost, da mi nista prej nic sporocali v eter, sem se pa v tem casu sama dodobra prepricala, da izvajam dokaj sunkovite in agresivne gibe in da sem sama rada prekladala omare, zaklje, plinske jeklenke ipd. Sestrski nasvet: ne se heroizirat! Ti bo izstavljen racun...
Vdana s. Andreja

Sveti Turibij in cudezi!

2010-03-18T09:30:00.000-07:00

Hola, Eslovenia, ¿que tal?
(beri: Ola, Eslovenija, ke tal? Slo: Pozdravljena, Slovenija, kako si kaj?)
Tako zvenite na nasem koncu.
Vracam se na blogovsko igrisce,
ker me zadaj tiscijo NEVERJETNE NOVICE, ki jih v krscanski tradiciji imenujemo CUDEZI;
jap, dragi moji, siloviti sunki molitev slovenskih ursk, podtalni cunamiji kraskih mam, zastrasujoci SMSi prijateljev/ic skupaj s pozejdonovskim gromom sv. Turibija je naredilo svoje: v nedeljo, dne 14 marca 2010, je monsegnor Pedro v Sapallangi (hoces noces) moral izvesti upostavitev novega zupnika o. Miguela zupnij Sapallanga in Pucara. Zvecer me je s. Marija prosila, da jo uscipnem, da bi preverila ali sanja ali se je cudez res zgodil... Dejstvo, da imamo novo pastoralno moc (in s tem novega sefa) spremeni marsikaj: prva novost je to, da nam je zagotovljena SV. MASA VSAK VECER OB 6H!!! Cloveku se smeje in nasmiha in reziha, :-) Skupaj s p. Miguelom nam je mons. Pedro prepustil se dva bogoslovca, Berlya (beri Berlija) in Jorgea (beri Horgeja).
Sv. Turibij je res mogocen v svoji priprosnji. V vecnosti si bomo lahko ogledali DVD o tem "mision imposible", ki vam je v tako kratkem casu uspel!! HVALA!

Katastrofa v Chilu!

2010-02-28T09:13:00.001-08:00

Draga Slovenija,
gotovo spremljate katastrofo, ki je zadela nase sosede..
Totalni sok ob 3h zj.
Nase limenke so bile zj cisto neprespane,
ker poskusajo vzpostaviti zvezo s sestrami v Chilu:
tam imamo skupnost v Chiguayantu, ki je blizu Concepcion,
epicentru potresa...
Sele popoldne se je po netu javila provincialka,
ki je v teh dneh v glavnem mestu Chila, Santiagu... Da je vse OK,
da je hisa v Puente Alto ostala cela in da na vsak nacin isce kontakta z Jessico,
ki je sama v Chiguayantu...
Do danes ne njej ne nam ni uspelo dobiti novic od Jessice!
Slisale smo samo, da je Chiguayante odnesel celo kozo in da tam ni mrtvih ali ranjenih...
Prosim, molite za nase in sploh za vso drzavo, ker je bil to potres 9 stopnje po Rihtarju in nam se sploh ni jasno, kako hudo je zadel dezelo...
Je veliko mrtvih... Vceraj npr. je Angelika, magistra, ki ima vso druzino v Chilu, prisla vsa srecna do mene... Prejsnji teden sem ji odprla racun na skypu in so se po nakljucju slisali z bratom in necaki. Vceraj jih je ves dan poskusala poklicati po telefonu in se skajpati, pa brez uspeha... Zvecer je se zadnjic na slepo poskusila s skaypom. In zaslisala glas svojega necaka! Presrecna...
Vsi so OK, ceprav se v soku...
Upamo, da bomo tako slisale tudi Jessico in se marsikoga...
Objem,
Andreja

Zdravnisko porocilo: BITI ali NE BITI

2010-02-20T10:54:00.000-08:00

Malo dramatiziram po shakespearovsko...
ce sem pa iskrena, sem bila vceraj do dna zalostna.
Po mojem zadnjem blogu se je tu, v Limi,
zgodilo se marsikaj. Na kratko. Nevrolog me je poslal na elektromiografijo
in z rezultati resonance in elektricnih sokov odlocil,
da zacnemo s fizioterapijo.
V torek imam srecanje z odgovornim,
ki bo dolocil kaksnih prijemov bom delezna. Stric mi je podaljsal uzivanje iste kombinacije tabletk, prepovedal kakrsnokoli dvigovanje, napor ali sunkovito gibanje -
sploh z vratom - in mi zabical, da moram pocivat.
Odcapljala sem iz ordinacije in topo sledila mojemu angelu varuhu, s. Eriki, ki me je ze ves teden strokovno uvajala v limsko zdravstveno Meko.
Zacelo me je mleti in po eni uri nerazlocevanja duhov,
sem bila ze v globoki pobitosti: definicaiija stanja - "SKIFO".
V Peru sem bila poslana cvetoce zapakirana in visoko zavihjenih rokavov.
Tu spoznala 3/4 province na bolniski, skupaj s prostranimi pastoralnimi kamnolomi.
Po enem letu smo zaceli sanjat, nacrtovat, kopati s kopitom po zemlji in nabijat gas za start. In PUF: cez noc se Jezusu zahoce en kripeljc vec v provinci in pristanem na fizioterapiji v St. Ursuli do nadaljnega (stric je rekel tudi do 3 mesecev). V tem casu je prislo kar nekaj veselih mailov, da Slovenija ne bi imela nic proti, ce pridem tja na operacijo. Prepoznavam globoko ljubezen, a saj razumete, :-).
Kar me je najbolj prizadelo je dejstvo, da moram spremeniti stil zivljenja in si nekako ubiti v glavo, da dolocenih gibov, ritmov in opravil ne morem delati. In glede na to, da sem padla v to brez poprejsnjega opozorila, se kujam, zakaj mi ni mogel prej poslati kaksnih alarmov???
Ker pa stanja pobitosti ne maram - ne maram, da se Tacrni 'frajerisi'- smo zagnali protiukrepe: Kot vedno sem zacela z mojo Mijo ponavljat "Odlicno! Super... Vse kar delas, prav delas. Hvala ti. Tako bo, kot vi Trije zelite..." Potrebno je bilo se dodati Bozjo besedo, tako da sem po Marku potolazeno zaspala. Danes je Lima lepsa.
Za sklep: dokler se ne vrnem v misijone, zamrzujem blogovsko slavljenje, ker bodo ti tdni bolj zdravstveno obarvani. Hvala vsem zaizraze podpore in skrbi - Mojca, brez srbi, tu so odlicni fizioterapevti in zaenkrat res se ne rabim operacije. V kolikor se pa stanje ne bo izboljsalo, so pa tako in tako moje sestre v Peruju kot v Sloveniji enotnega mnenja, da me spravijo v Slovenijo... Vsekakor me je tvoj mail, Iris, potolazil: nas malo daje tudi ze EMSO.
Bozja pota niso nasa pota, vem pa da sem Ga resno prosila za temeljit misijonski noviciat. Mogoce rabim take lekcije, da bom scela dojela, da je On, ki misijonari in da je umetnost objeti slabotnost, nemoc in bolecino. Ja, teoreticno smo to ze nestetokrat podpisali... Molite, da bi to lahko zivela tudi v praksi. In, ja, bolecina sama na sebi je zlo in za bolezen moramo iskati zdravilo. Definitivno. A vedno je zadaj nekaj veliko vecjega... Amen.
Do nadaljnega,
srecno in iz srca hvala,
vasa novinka Andreja v astronavtski opravi

Limski pozdravi!

2010-02-16T17:28:00.001-08:00

Hola, Slovenija!
Sem spet v Limi... Kot sem vam vestno porocala, sem se v februarju vrnila v lepoto Andov. Padla v globoko tolazbo in nekaj noci spala kot ubita. Zbujala sem se samo okrog treh... Pukarajci so bili v 'pilah' bi rekli po kastejansko, kar pomeni da so bili 'naspedirani' in smo takoj padli v nacrtovanje raznih projektov:
Zagnali smo HISO SANJ (lepse zveni v kastejanu: Casa de los sueños); gre za dvotedenski program za otroke, kjer jim bodo nasi animatorji omogocili uresniciti sanje... Projekt financira: Slovenija po posredovanju skupine Pota, :-) Zvlekli smo na dan vse materiale, zagnali v uporabo vse mozne prostore nase hise in nabili muziko!
Drugi projekt so solke potrebscine 2010; se spomnite lansko leto Moravc in Ariele? Tuid letos smo sle v nakup in pocasi pripravljam mrezo po nasih hribovskih vaseh, da bomo gor prodali po najnizji ceni vsem kar nasi mali potrebujejo za pouk.
Projekt financira: Slovenija po posredovanju skupine Pota, :-)
Dogajalo se je se kup stari, med drugim bi se vse rado zenilo in je skrajni cas, da zacnemo prevajati Teologijo telesa...
Aja, v teh dneh smo koncno prisli do dna skrivnostni bolecini mojega trupelca. S. Marija me je nekaj dni gledala potem pa odlocila, da greva k nevrologu... Ko je stric videl rentgenski posnetek je bleknil: hernija. Ko je to nekaj tednov nazaj zaskajpal Marko, se mi je zdel dober vic. Ko sem pa to zaslisala iz ust profija, me je rahlo zadrgnilo. "Magnetna resonanca, ljubica" je rekel nevrolog (tu so taki vzdevki nekaj normalnega. "Jo imamo v Huancaju (beri Uankáju)?" "Ne, ljubezen moja! Moras v Limo..." Stric mi je podaril nekaj vzorcnih tabletk, ki so drugace drage kot zafran, kupila sem si ovratni steznik in z visoko dvignjeno glavo odkorakala proti postajaliscu. "Hernija", mi je zvenelo po glavi. "Zdaj mi bos gotovo odstrnil tisto, kar je velikega zadaj..." sem Mu dahnila. In mi je res. Ko sem v teh dneh pisala prosnjo za podaljsanje transferja v Peruju, sem bistveno spremenila tekst. Do dna sem se zavedla, da ne prosim kot nekdo, ki je na visku svojih moci, da bi pomagal, pac pa kot revica, ki ne sme dvigniti vec kot 1 kg... In samo usmiljenje in Bozja moc bo storila, da mi bodo transfer podaljsali. Kako velicastna je Bozja logika!!!
Amen.
Tabletke in astronavtska oprava so mi zbili bolecino, na Ticliu (beri Tikliju) me ni rezalo, ko sem se danes vracala v Limo in ob 11h smo se z vso Ekipo svetih ze stiscali v resonancni tunelcek. Preden smo uspeli zmoliti rozni venec za vse bolnike po svetu, so me ze izvlekli in odslovili. Jutri ob 3h dobim slikico. Hvala, s. Mateja, za sestrsko pripravljenost sprejeti me v kosih, prav tako hvala familiji Godnic za skrb, jaz milo pogledujem mojega dragega Jezusa in z veseljem podpisem astronavtsko uniformo se za kaksno leto, da me le pusti v Andih. In obljubim, da ne bom nosila nic tezkega, da ne bom delala velikih sunkovitih gibov, da ne bom vec igrala kosarke in odbojke, da ne bom... :-)
Brez panike. Nekaj velikega je zadaj!
srecen skok v postne barve,
mi se gremo huaylarsh
vasa astronavtka Andreja

Flesi iz konference!

2010-02-05T14:46:00.000-08:00

Dobrodosli v galeriji - in da ne boste dobili vtisa, da se imam samo fajn! Delamo. Res delamo!
Srecno in dozivet kulturni praznikzelim:
Zive naj vsi narodi!!!
http://picasaweb.google.com/andreja.godnic/ConferenciaProvincial2010?authkey=Gv1sRgCPLYjMfxyOuZ1gE&feat=directlink

Andreja

"Zli zrak", zgoce sonce in Lima

2010-02-05T12:25:00.000-08:00

Draga Slovenija!
Izteka se moj tretji teden v Limi, prestolnici Peruja.
Ze takoj po prihodu smo se nekatere aktivistke spravile k vecerni odbojki in vecernim pevskim vajam. Posledico sportnih prenatezanj sem cutila ze tretji dan in sicer kot topo bolecino med lopaticama. S hisnimi medicinskimi sestrami in ob obilnih nasvetih zaskrbljenih sester smo zaceli z masazami, kremami,protibolecinskimi tableti, ogrevanimi semeni in se s cim. Glede na to, da se je bolecina selila, preobrazala in bila sploh in oh nepredvidljiva - me je pa povsem paralizirala in sem naokrog hodila sila slovesno in pocasi - so vse se medicinske glave zedinile, da me je zadel ZLI ZRAK (smotan prevod socnega izraza 'mal aire') in da potrebujem znamenito VENTOSO.
Razlaga: V Andih je znan fenomen 'zlega zraka', ki te zadene brez vzroka in se manifestira kot zgoca, premikajoca se bolecina v vratu, hrbtu ipd. Nasi gor ga zdravijo z starodavnimi rituali pihanja cigaretnega dima, koke in ne vem se kaj vse, ce pa ne pomaga, te preskenirajo s cuyem (beri blog iz leta 2009).
Tu na obali izvajajo VENTOSO: na bolece mesto polozijo kovanec, nanj postavijo svecko, jo prizgejo in nanjo poveznejo kozarec. V nekaj trenutkih plamen pokuri kisik v kozarcu in ugasne. Ce te je res zadel'zli zrak', potegne tvojo kozo v kozarec, nakar zdravilka 'odlepi' kozarec od tvoje koze. S tem vakuumom potegne ven tudi 'zli zrak'. Hecno, ne? Jaz sem se tudi rezala, dokler me ni vsekalo, :-) Sprobajte...
No, da ne bom predolga. Po sesanju vsega 'zlega' izpod moje koze - bilo je kar veliko vsega - sem olajsano zaspala kot klada. Zal pa je nekaj tega 'zlega zraka' uslo v levo roko in mi tam s svojo zgoco bolecino pomagalo videti zvezde. Zato so sestre odlocile, da je stvar resna in potrebujem resen pristop. Traumatolog je ugotovil ukrceno vratno misico in mi predpisal tablete in nek sprej. Temu so sledili se drugi fizioterapevtski priboljski vendar clovek na konec koncev ob 3h zjutraj vedno ostane sam s svojim Gospodom. Tega nikomur ne povejte, a meni je se najblizja razlaga vse te bolecinske lekcije, da ima Jezus nekaj velikega zadaj za povedat. Flor me potem vprasa: "In ti je ze povedal, kaj je tisto ZADAJ?" In ji recem:"Ne."
Dobro, po tem izcrpnem medicinskem porocilu vam grem nalozit fotke v Picasso, se prej pa en velik hvala za maile,voscila in navezo. Zlati ste in vas globoko obcudujem, da ste po tolikem casu se kar 'priklopljeni' na duhovno Omrezje.
Jutri gremo navsezgodaj spet v drage nam Ande,ker se nam vsem tu cas ze kar vlece. Zgodilo se je se morje drugih zadev, a jih boste prebrali iz fotk, :-)
Objem vsem in pozdrav,
vasa hvalezna Andreja

Na predvecer nase feste!

2010-01-26T10:58:00.000-08:00

Draga mi Slovenija!
Jutri bo vse ursulinsko slavilo god nase drage Angele ... revolucionarke, zdrave feministke, sarmerke in borke za 'male', predvsem pa vecne (jaz bi rekla strastne, pa ne smem pretiravat)zaljubljenke v nasega Najlepsega!
Zato zelim vsem mojim sestram lep praznik, ki naj aktivira krvno zavezo vseh sester in mam ursulinskega duha po svetu. Me bomo 100 % zraven!
Vas imam rada in vas blagoslavljam za vse, kar ste mi dale in mi se dajete!
Enako borkam na drugih koncih sveta in v Rimu! Lupcka,
vasa Andreja

Sveze zemljice!

2010-01-18T11:43:00.001-08:00

Eccola, link v galerijo!
http://picasaweb.google.com/andreja.godnic/Sveze?feat=directlink

Zaupno!

2010-01-15T11:46:00.000-08:00

Prvi vecer duhovnih vaj sem se po tursko usedla na posteljo,
neskoncno napeto pogledala Jezusa, ces kako bos popedenal vse te sunke burje,
ki lomi, klesti in razbija po mojem bitju v zadnjih dnevih...
in odvila ploscico cokolade Winter's.
Cukr mi je malo dvignil 'animo', ko so mimo moje zavesti leteli potterjanski svizi z napisi: DVE ALI ENA HISA??? SAMA ALI SKUPAJ??? ZUPNIJA SV. LOVRENCA PUCARA!!! FORMACIJA??!! PREDNOSTNA ODLOCITEV ZA UBOGE!!! In takrat sem uzrla srebrno nalepkico znotraj Winterjevega ovitka: ¡GANASTE CARIBE! (Zadela si Karibe!!!)Akcija je sicer pretekla ze leta 2009, vendar je bilo zame sporocilo popolnoma nedvoumno in direkt: si na Karibih,gospa, prepusti se... In tako sva zacela duhovne vaje: prve dni sem potrebovala nekaj casa, da sem se spet privadila na osebno kopalnico s skoljko, umivalnikom in tusem (zjutraj mi je bilo fajn odpret pipo in poslusat vodo, ki skropi - pravi cudez!), na sladko tisino in cas, ki mehko drsi mimo ne da bi kdo trkal, na genijalna presenecenja mojega dragega Jezusa, ki je obupno intenziven in se mi zdi vsako leto intenzivnejsi, na vonj borovcev, ki obdajajo kompleks lemenata, kjer smo delali duhovne vaje... S svizi je Jezus opravil v svojem velikem slogu (o tem drugic), vsekakor sem se 12 januarja pripeljala v Pucara v popolni bonaci (ko je morska gladina kot olje). Ne boste verjeli, tako dela Gospod Bog!
Jasno, letos bom 39, v ogledalu sem prvic jasno razbrala fizionomijo nase mame (torej nisem podobna tatu) in kup srebrnih las - torej bom kmalu siva, ce sem po Kraljevih, zato je tudi dinamika duhovnih vaj primerna letom. Ko sva si s Flor rekli glede teh dni, nisva potrebovali veliko besed: "On cez cel ekran, On v vseh porah, On v zadnjem koticku biti... Nebesa. Tudi ko popucava. Itak."
Naslednji dan smo preziveli v znamenju potovalk in skatel: Flor mi je poskusala ubiti v glavo pomembne podatke, narocila, nasvete v zvezi z zupnijo in ljudmi. Kar naprej so trkali domacini, jaz sem bila se malo pod vtisom 'Karibov' in nekako nisem mogla slediti utripu dneva. Hvala Bogu mi je uspelo poklicati 'klapo' in pripraviti popecene zemljice z ostanki cesarkoli sem nasla po policah. Svoje je seveda pricaral Savignon (buteljka, ki sem jo do Potov dobila za rojstni dan in sem jo ljubosumno cuvala v sobi :-)). Prisli so Migel s familijo, Julio in Melisa, Javier in Yina, oce od Ederja in Blanka s tamalimi. Zapeli smo himno, pohrustali hrustek in nazdravili s polsuhim zlatom (uf, je zadisala Stajerska). Flor mirna in vedra. Po desetih letih Andov gre v Mehiko. Cuti klic, da preizkusi zivljenje malih sester Charla de Foucola. V tem letu bo videla, ce jo Gospod res klice k radiklanemu ubostvu.
Drugo jutro ob 7h sem jo oddala na bus agencijo, sla lizat rane v Sapallango, kjer mi je s. Marija pripravila zajeten zajtrk in se vrnila v naso veliko, prazno hiso okrog 10h. V meditaciji je Jezus stegnil roko in se dotaknil, ker je cutil z. (Mr 1, ozdravljenje gobavca). Sem cutila Dotik in izkusila, da mi je nemogoce biti sama, ker sva skupaj. Potem mi je se podaril na kanalu 91.20 Mhz Enriquea Iglesiasa z "I can be your hero, b." in me je takoj minil krc samopomilovanja. Smo se z Ekipo zagrizli v plevel na vrtu (okopavanje je prava umetnost, o tem naslednjic), kosili s familjo Maravi in popoldne preziveli v cerkvi pri razdiranju jaslic.
Eccola, povest duse pri kraju. Gospod je velik! Amen. Hvala za molitve in podporo. Delate cudeze!!! Objem, vasa Andreja

Leto 2010

2010-01-03T14:52:00.000-08:00

Smo! Vi tudi, ne?
Nekaj svezih novic:
Konec decembra se je v Sapallango preselila s. Rosana; prej je zivlea v St. Ursuli;
25.12. rojstni dan od Jezusa
26.12. sva z Jezusom obhajala 11. obletnico poroke (vecnih zaobljub)- ima izreden smisel za obletnice!!!
popoldne je imela Flor veliko slovo v zupnijski kleti; prilezlo je staro in mlado;
3.1.2010 Jammy, junioristka, je danes zapustila nas mision in se preselila v St, Ursulo (Lima);
4.1.2010 Marija,Flor, Rosana in Andreja skupaj z vec kot 40 redovnicami pademo v osemdnevne ignacijanske duhoven vaje (beri 'moji Karibi'); prosim za Duha!
12.1. zakljucimo in smo nekaj dni v Sapallangi - Pucara
15.1. grem po vsej verjetnosti v Limo: provincialna konferenca, praznik sv. Angele, pocitnice skupnosti ob Pacifiku in se kaj
prve dni februarja odleti Flor v Mehiko; se vam priporoca v molitev;
12.2.2010 se vrnem v Pucara; kot kaze se mi pridruzita dve ali tri kandidatinje;po Flor prevzamem odgovornost za zupnijo; brrrrrrrrr...
Nismo torej v dobi sprememb, pac pa v spremembi dobe (citat); zato se oklepam roke mojega Dragega in raje ne gledam prevec na okrog, :-) Bos poskrbel, ne?
V Njem vas toplo pozdravljam in se vam res priporocam v molitev, tako kot vse nase...
vasa vdana Andreja Perujska

PS Vam nalagam prvi posnetek z novim Kodakovim fotoaparatom, ki mi ga je podarila skupnost za novo leto... Je sicer Rosanin, vendar ga ona ne uporablja... Gospod je velik!!!

Lansko leto...

2010-01-03T14:45:00.000-08:00

...smo doziveli advent. 8. decembra sem imela cast misionarit v Markavaje in Sukji: Markavajci so mi zagotovili, da bodo ob 9h pred kapelo. Na poti gor, v hribe, sem gorece klicala Sv. Duha, moledovala Velicastne in dopovedovala angelom, da brez Nebes ni efekta. Suzukec je veselo poskakoval v breg in ko sva zabremzala pred kapelico mi je bilo takoj jasno, da ta dan ne bo slo nic po mojih nacrtih. Ob 9h sva z nekim pijanckom pometala kapelico, ob 9.30 sem ze tretjic zavrnila povabilo na zajtrk, ob 10h sem z malimi knofki prepevala masne pesmi, ob 10.30 sem se vdala. Odkorakala sem na dvorisce ene od premoznih druzin, pozdravila skoraj vso vas, se usedla med poglavarje in jedla (jedli smo mondongo, tipicno koruzno jed, ki se kuha celo noc). Okrog 11.30 smo se vsi zbrali v kapelici. Krstila sem dve princeski, vsekala visoko dogmatsko mariologijo in ob koncu vse krepko poskropila z blagoslovljeno vodo. Ura je bila vec kot pol enih, ko sem jo zelela ucvreti. Vsi dostojanstveniki so me spostljivo potegnili v procesijo, tako da sem morala nadaljevati z molitvami in stopati za kipom Brezmadezne se kar lep cas.
Ob 2h sem privozila na Sukjo: vsi so potrpezljivo cakali pred urejeno kapelico, mozje v plesnih oblacilih za Negrerijo, vedra z vodo in soljo... Ko so peli, sem jih povabila, da zvonckljajo. Brezmadezno je gotovo spravilo v smeh nasa otroska poboznost. Po koncanem besednem bogosluzju, sem se usedla med zenske, jedla kokice in krekerje ter se pogovarjala: o setvi, o vremenu, o bolezni, ki je zadela ovce... Ko sem se malo zreflektirala, mi je slo na smeh. Ce to ni 'lajf'! Pravi misijonski lajf.. Pozdrav!

Voscilo!

2009-12-23T14:42:00.001-08:00

Festa II.

2009-12-14T15:30:00.000-08:00

"Festa"

2009-12-14T15:13:00.000-08:00

Potovci ugibajo kakso smo festirali na cerkveni poroki od Yine in Javierja, :-)
Tu nekaj fotk z Marijinega fotkota...

PODOBE IZ misijonskih SANJ VI.

2009-11-19T12:42:00.000-08:00

Na, mi ni uspelo nadaljevanje. So Semolicevi konkistirali GoogleTalk. Zato samo topel objem in hvala za navezo. V Jezusovem Srcu pijem Barkafe, :-)Vasa Andreja

PODOBE IZ misijonskih SANJ III. del

2009-11-19T12:30:00.000-08:00

Nedelja, 15.11.2009. Prvo sveto obhajilo v Pucara. S. Jammy je mali
drobizek vse leto vestno pripravljala na ta velik dan. Ob 10.00 sem v cerkvi: v prvem delu cerkve, kjer je vhod, so na obeh straneh stiscani pucarajski svetniki, stojala za svece, velik kriz sv. Kristofa. Klopi zapolnjujejo ves prostor tesno druga pred drugo, oltar je majhna miza na sredi cerkve. Ves drugi del cerkve s prezbiterijem vred je gradbisce. Prekrivamo namrec streho. Grabeni material, zidarski odri in oblacno nebo so misijonska kulisa letosnjim prvoobhajanckom. S. Jammy se ne pusti motit: trenira slovesni vhod, z mojimi glasbeniki prepevamo, da se razlega po vsem Pucaraju, mamice so v praznjih fustanih in sombrerih. Oceta Jorgea zdeluje gripa. Zavija se v masni plasc in poskusa cim manj govoriti. Ob 11.15 slovesno zabobni. Prvoobhajancki v svojih solskih uniformah in kratkih rokavih tiscijo bele gladiole. Cez odprto streho zategne veter, da vsa krila in rutke zaplapolajo. Ko beremo berila se od grmenja nic ne slisi. Pri darovanju se prvoobhajanci resno postavijo v procesijo z darovi. Zacnejo padati prve kaplje. Med posvecenjem se ulije kot iz skafa. »Jezus je v meni, je tu, tako zelo zares...« pojemo. Klopi vlecemo na suho, tabernakelj prenasamo na drug konec, o. Jorge tisci mizico noter med ljudi... Na vseh koncih se smejemo in slavimo. Vse buci. V trenutku obhajila dez ponehuje. Prvoobhajancki se premikajo v vrsti. Zapojemo En su mesa hay amor. Kako lepo. Ucke malih se svetijo. Kaj gradbisce, kaj dez, kaj zmeda! Jezus v teh malih. Nepreklicno. Amen.

PODOBE IZ misijonskih SANJ II. del

2009-11-19T12:26:00.000-08:00

Podobe iz sanjske Suclle: cetrtek, 12.11., ob 12.55 parkiramo

Suzukeca ob poti. Nebo je sinje kristalno jasno. 4000 metrov nad morsko gladino pripeka sonce. Preseneti me mnozica pred urejeno in ocisceno kapelico: 25 krscencev, njihove druzine, sosedje... Vsa vas. Srce mi mocno bije – 25 otrok in mladih bo danes zazivelo cudovito zivljenje ljubljencev in ljubljenk dragega Taita, Oceta. Pred menoj je velik cudez dveh nebeskih botric, ki sem jima zaupala ta skupinski krst: domacinki, sv. Rozi iz Lime in moji dragi Tani, b. s. Cvetani Priol. Pastoralna ekipa se takoj vrze na delo: Yina izpolnjeje dokumentacijo, Melisa pripenja imena in bele marjetice iz nasega vrta v lase deklic, Javier uci pesmi. Marisol, 15 letnica – krscenka – se uporno kuja, Jose Luisa – 3 letnika – lovimo po sosednjih gmajnah, Xioamara – 5 mesecni angelcek zadovoljno prede med dojenjem. Ob 13.42 h zacnemo s slavjem. Moj glas se izgublja med pasjim lajezem, smehom malega drobiza na moji desni in komentarji odraslih iz zaledja. »Cleorkím David, jaz te krstim v imenu Oceta in Sina in Svetega Duha!« Zacutim val radosti: neki torek sem se pes vracala s Suclle. Dohitel me je 15letnik, ki ga nisem poznala. Vso pot sva se pogovarjala o Bogu in zaupal mi je, da si je vedno zelel biti krscen, vendar da je njegov oce proti. Dogovorila sva se, da poskusa urediti vse za skupinski krst in da me obisce v Pucara. Ko sem zvecer vprasala »moje velicastne 20« (ekipa aktivnih svetnikov in svetnic) kdo bi prevzel botrstvo nad Cleorkinom – gre namrec za trd duhovni oreh – me je mocno zadelo ime »sv. Janez XXIII«. ??? »On ni v nasi Ekipi«, sem pomomljala, »in zal nisva kaj dosti v stikih...« Vendar, ko Ekipa nekaj odloci, moram ubogat. V vseh teh tednih priprav se s Cleorkinom nisva uspela vec srecati. Janezu XXIII. sem ves cas prisepetovala, naj ne pozabi na svoj del in v srcu pozirala hud manjko vere. In je uredil! Cleorkin je krscen in dogovorjena sva, da pride na tecaj kitare. Gospod je velik! In tudi s sv. Janezom (XXIIIetim) sva si ze na ti.

PODOBE IZ misijonskih SANJ

2009-11-19T12:14:00.001-08:00

... v nadaljevankah, :-) Toliko je vsega, da sploh ne znam izbrat - kako je to Cankar pocel? Ja, ne maram blogov, ki imajo kilometrske tekste... Ne maram blogov brez fotk. Zato bom PODOBE razdelila, ja? Vse za drago Slovenijo, :-)

Ko vrtim film nazaj, so najprej tu podobe presusene zemlje. Susa. Susa tako globoko najeda zivce nasih ljudi, da so primorani aktivirati starodavne prakse: avtoritete iz vasi hodijo dve uri dalec do (zacarane) Yauricoche, jezera, ki – ce ga jezis – dá dez. Nasi ljudje so ga navajeni jeziti s tem, da vanj mecejo kamenje, kricijo, povzrocajo hrup, polnijo preluknjane plasticne posode z vodo in vso pot nazaj nalasc dovolijo, da posoda pusca in moci kamnite steze. Druga starodavna praksa ob hudi susi: »ven prinesti svetnike«; vse kapelice v vasi se ob doloceni vecerni uri odprejo, nosaci prinesejo ven svetnika tistega 'konca' vasi, ga namestijo na okrasena nosila in gredo v procesiji po vasi. Molijo, pojejo in bdijo ob svetniku celo noc. Pravijo, da vedno pomaga.

V teh tednih je v Pucara malce napeto ker se suslja, da se je pojavila harhárija (sp. jarjaria). Stari namrec pripovedujejo, da se v primeru incesta ob treh ponoci na poteh slisijo glasovi harharije: najprej se slisi pujsa, ce se incest nadaljuje, se slisi glas lame, ko je pa stvar ze zelo dalec lahko na cesti vidis dve lebdeci glavi in slisis cudne glasove. Avtoritete so v takih primerih dolzne bdeti in z vrvjo iz laminega kozuha privezati harharijo. Ce jim to uspe se ob zori spremeni nazaj v storilca. Tako se razodene, kdo sta v resnici gresnika. Vascani nato kaznujejo oba in s tem preprecijo nadaljno nemoralnost.

Tako je to. In zato kdaj ne vem ali sanjam ali sem budna. Vcasih se

pocutim kot takrat ko sem bila mala in sem bila v Gabrovci na pocitnicah. Nona Marija mi je zvecer pripovedovala pravljice. Njena velika zakonska postelja, vonj po kakijih in jabolkah na omari, skropilnik z blagoslovljeno vodo in nonin glas, ki me je vedno zacaral v pravljice. Sem tudi zdaj v kaksni andski pravljici? Za lazje razumevanje priporocam ogled filma »Bratje Grimm«. Jaz sem tisti od bratov, ki dam mamin denar za zacarane kostanje, :-).

Na rob misisjonske nedelje

2009-10-22T15:54:00.000-07:00

se to. Je tako kot vedno recejo misijonarji: ko si tu, je drugace kot kot si predstavljas prej. Ko si enkrat tu te popolnoma prevzamejo obrazi, odnosi, zivljenjske situacije, ki so tako drugacne in nepredvidljive, da se pocutis popolnoma zgubljenega. Okusas okuse, ki so ti nepoznani, pocnes stvari, ki se jih sele ucis in vcasih v glavi zaznas blokado operacijskega sistema, ker ne locis vec ali govoris z nekom po skajpu slovensko ali spansko, :-)
Zato zadnje case momljam, da sem v (misijonskem) noviciatu: dogajajo se mi globinski procesi, ki jih ne morem supervizirat in ko me Flor vprasa, kaj se mi dogaja, ji recem: "Ne vem." Bozja beseda, dogodki, moje sestre... vse me klice k temu, da spustim vse iz rok in preprosto prepustim volan Jezusu. Itak da smo to ze nekajkrat v zivljenju trenirali, sedaj pa to dozivljam v zadnjih vlakencih eksistence in me do dna pretrese, ko beremo: "Kdor hoce sluziti meni, naj hodi za menoj in tam kjer sem Jaz, bo tisti, ki mi sluzi..." Tam, kjer je Jezus! Ne tam, kjer so moji projekti, financna pomoc, tecaji za nepismene, razdeljevanje obleke, nakupovanje hrane za revne, poucevanje, krscevanje, oznanjevanje Besede... Ne v moji glavi ali volji. Tam, kjer si Jezus danes zazeli - in je tako obupno drugace od tega, kar sem si jaz zjutraj zamislila. In kar si zeli - tako spoznavam in doumevam - je da sem praznih rok, (gola, bi rekla Angela) in da tem meni tako dragim ljudem ne morem dati nic drugega kot samo Jezusa Kristusa, Krizanega in Vstalega (hej, ne pozabit, da vam pise novinkica Andrea, zato tako pateticen ton pisanja).
Zato si nemorem pomagat, ko se v meni prebuja neka zgoca zelja po crnem prstanu, po cetrti zaobljubi prednosne odlocitve za uboge - nocem pomagat ubogim. Hocem koncno sprejeti, da sem jaz tista uboga. Brez bluzenja in okolisevanja. Jezus, usmiljenje!
Zato lahko recem, da smo misijonarji, ko si dovolimo umreti, da bi On zivel - tako razumem inkulturacijo in oznanilo Besede in misijon Kraljestvu. Simbol, ki ga je v teh dneh izbral Jezus v tem stilu? Moj (dragi) fotek se je izgubil. "Zlata in srebra nimam, kar imam to ti dam, v imenu..."
V misijonih sem. Kako lepo... En velik, misijonski objem vsej Sloveniji,
od neformalne novinke Andreje Perujske

Dragi misijonarji in misijonarke,

2009-10-22T15:23:00.000-07:00

iskrene cestitke ob NASEM dnevu! Topla hvala za vse izraze povezanosti, navezanosti in privezanosti, :-) Preko Jezusovega Srca sem vam vsem poslala 'misjonsko poslanico', do neta se pa nisem uspela prebiti. Drago komentira, naj podelim kaj cisto misijonskega... Kako smo praznovali...
Ce sem iskrena, nic posebnega, :-(
Vikend je bil v znamenju Kongresa druzin v Huancayu: izvajala sem delavnice na temo konflikta, zato je Jezus v tednu pred tem pricaral nekaj mocnih 'konflikasov', ki so mi pri predavanju koristili vec kot vsa teorija! Na delavnici so mi pomagali Yina, Javier, Miguel in Susy (moja spanscina namrec se ni primerna nivoju Kongresa). Poleg tega smo gostile dve sestri, s. Rosano in s. Betty iz St. Ursule, Lima. Vsak prosti trenutek smo izkoristile za klepetanje, podeljevanje in nacrtovanje. Telicek od tete Priscile je zbolel in smo v skrbeh blagoslovile vodo - antibiotiki namrec ne primejo. Eli je v osmem mesecu in je raje pri mami kot pri svojem izvoljencu, vednar vecino casa prezivi pri nas. Za njenega malega Juana (2 leti) je nasa hisa pravi pravcati zacarani grad in ga je povsod polno. Ves teden ze dezuje. Nemogoce se je 'polivati', se manj oprati perilo. V petek smo koncno ugledale cudez - smo prepricane, da ga je izprosil nas tata: Edinson je med nalivi popravljal streho. Flor je ves dan prinasala vodo v vedrih. Streha je zrihtana, hvala tata! V nedeljo zj sem hitela kuhat. Pripravila sem piscanca v Sillao in pravi slovenski pecen krompir. Bilo je mrzlo. Ob 11h smo zaceli z nedeljskim bogosluzjem: vsi duhovniki so bili na Kongresu, zato je Flor vodila bogosluzje Bozje besede. Pri darovanju so otroci prinesli simbole, ki predstavljajo misijone: ogromni misijonski rozni venec, globus, roze vseh barv... Se pred koncem kosila so prisli na obisk bivsi zupan z druzino: obdelali smo politiko, kulturo, smeti in Gospoda Boga, :-) Pozno popoldne je prisel bogoslovec Jorge s katerim nacrtujemo januarski potep po vasicah Ayacucha: stroga skrivnost! Zvecer je bila hisa polna mladine. Ob 10h zv sem mrtva padla med rjuhe: kar se spomnim je bil neki mehki preblisk v koticku mozgan: Kako lepo! V misijonih sem...

Porocilo o nekem misijonskem petku...

2009-09-26T13:34:00.000-07:00

Hvalnice skupaj z lekcijo divina in obhajilom ob 6.30 tako kot vsako jutro.
Prva napoved trpljenja: ucenci ne stekajo. V glavi imam polno nacrtov, kako bom izvedla 'zadeve' danasnjega dne:
srce bije v ritmu Besede. Nekaj se dogaja 'spodaj'. Razlomim kruh besede s Flor in Jammy in cutim kako Beseda z mocjo prodira v glavo, cute, obcutja. Zauzijem razlomljeno Besedo Flor in Jammy. Kako razlicne smo. Kako razlicen dan zivimo. In vendar kako zelo smo eno. Razlahljane z Besedo zauzijemo obhajilo. Jezus me v trenutku pouzije Vase. Ite misa est...
Zajtrk ob 7.05. Letim po zemljice. Zadisi Barkafe. Marmelada, puter, mandarine in banane. Na hitro si povemo kje bomo danes. Flor je vsa v zadevi 'smeti'. Jammy gre v Huancayo. Med nami je se sveza refleksija vcerajsnjega srecanja s p. Javierjem, indijanskim duhovnikom, profesorjem in teologom, s katerim smo se srecale in 'zdebatirale' najbolj zgoce teme.
Ob 7.30 sem na glavnem trgu skupaj s prof. Edwinom. Ob 7.35 se z direktorjem Abrahamom sedemo v nek x avto, ki pelje v Huancavelico. V tisini obcudujem nase hribe, v sebi zaznam sladkost biti Skupaj: "Naj Te zacutijo. Naj Te zavohajo. Naj zahrepenijo po Tebi, prosim..." Z direktorjem in profesorjem se spuscamo po strmem bregu v Pachachaco. Sprasujem, kako se jim je zdel pagapu v torek ('poganski' obred placila zemlji, ki je tu v navadi). Profesor mi pove, da se je Edith onesvestila. Da so se ucenci prestrasili, da je pagapu za hudica.
Ob 8.00 formacija. Vsi srednjesolci 'postrojeni' v vrstah. "¡Atencion!¡Descanso!" Po uvodnih govorih in molitvah polozimo desno roko na levo stran prsi: "Somos libres.." Nacionalna himna. Pojem z vsem svojim slovenskim bitjem v mocnih custvih do te perujske zemlje.
Zacnem z veroukom v prvem in drugem letniku. Yabeli je zamudila. Vstopi skupaj s svojo mamo. Glavo ima poveseno od sramu. Mama zveci koko, bedasto se smeje in mi nekaj govori. Le kaj se je pri njih doma dogajalo to jutro? Zacnem s klasicnimi vprasanji. Z Dinamikami. Brez uspeha. Z mislimi so drugje. Razen nekaterih... Ob 9.30 menjam razred. 3., 4., in 5. letnik. V trenutku pademo v debato o pagapu. Ne poznajo rituala. Starsi ne prakticirajo vec teh starodavnih obredov. Pogovarjamo se kako so se pocutili.. Kako je Edith. Popoldne so jo ozdravili s cuyem. Se bolje pocuti. Ob 10h me poklice direktor. Povabljeni smo na osnovno solo, ki obhaja obletnico. Sedimo na tleh in jemo mondongo. Pogovarjamo se s profesorji o tradiciji in identiteti. Cutim kako pritiskajo ob stene vprasanja. Vedno vec jih je. Tiscijo.
Ob 11h se poslovim in pesacim v dolino. Evkaliptusi, crede ovac, kaktusi, uhojene potke. Sin clovekov bo izdan ljudem v roke. Tiscanje vprasanj. Hodim in dovolim Besedi da usmerja tok. Popolnoma se izrociti in dovoliti ljudem da te zgrizejo. Ni druge gotovosti kot Ti.
11.40 doma. Flor med vrati pripoveduje kakao je bilo na poroki. Voda v nasem 'ogrevalnem satelitu' je topla. Smuknem v kabino na 'polivanje'. Pojem banano in pomaranco. Trka pri vratih: Fernando zeli krst. Razlagam postopek. Iz HYO se vrne Jammy. Flor kuha juho. 12.45 sedem v Suzukeca in se zakopljem v bregove. V trenutku pljuskne po zilah Godniceva kri - slast stiripogonca in razritih cest. Poslusam Adoramus te (hvala, Nada) ... nebeski Jeruzalem v slo stiriglasju. Klicem Milino. Cutim tata, Cecilijo, Lidijo. Vi ze okusate, ze plesete, ste v sijaju Oblicja. Spet tisto klasicno domotozje...
Suclla. Tamali kricijo in se usujejo po cesti za Suzukecom. Nalozim jih v avto in po narocilu rikvercam, speljujem in delam akrobacije. Drobizek uziva! Prihrumimo na dvorisce sole. Jaime ima cast pritisniti na gumb za alarm. Vse okrog razposajeno vresci. Vstopim v razred. Mame sedijo na tleh ob stenah, zvecijo koko in pletejo. Na glavah imajo sombrerote. Ocetje sedijo na stolih na drugi strani razreda. Direktor Kuti mrko gleda. Da mi 10 min. Razlozim jim kako se pripravljamo na prvo sveto obhajilo in da imajo moznost krsta za vse otroke v Suclli, ki se niso krsceni. Mame molcijo. Mozakarji dajejo predloge. Zunaj tuli alarm. Tamali zmagoslavno kricijo. Dolocimo datume za slavja. Priblizajo se mi nekateri starsi s katerimi se ze poznamo. Pozdravimo se, izmenjamo nekaj besed. Sedem v avto in nalozim drugo rundo drobiza... Dobim povabilo za nogomet: tu gor, med oblaki, za napol prazno nogometno zogo. :-)
Vozim nazaj. Ti lahko storis, da me pojejo. V tem je ves 'kec'. Ce ne uresnicis tega, se bom sla svoje projekte... In skodila tvojemu Kraljestvu. "Molim te ponizno" z modernimi aranzmaji! Super inkulturacija starega z novim... Cestitke, ekipa.
Ustavim rpi Sonji: hernija. Ne more nic od bolecine. Terapija je predraga. Skrbi za tri male otroke. Moza ima v zaporu. Mislim na Markota in hernijo.
Flor je v HYO, Jammy na poroki. Izkoristim trenutke za administracijo. Trka Mariciela: sturdira v Limi. Pripoveduje ljubezenske travme. Poslusam. Trka Miguel, koordinator animatorjev - zacenjajo pripravo na jutrisnje srecanje birmancev. Hisa je polna. Letim v knjiznico pogledat Yino in Marijo. Izrocim kuvertice s tedenskim placilom. Marija je zalostna. Ederson se se ni vrnil z Lime - kaj ce je druga? Jammy se je vrnila z huahuo (pecenim sladkim kruhom, tispicnim za poroke) in kosaro s sadjem. Pripoveduje kako je bilo na poroki. Trka na vratih. Mleko v plasticnem vedru: kupim 4 litre. 6.50 solov. Mlekarca se siroko nasmeje - smo edine, ki kupujemo sveze mleko. Z Jammy greva molit vecernice. Spodaj bobni od animatorjev. Pri vecerji se nama pridruzita Flor in Eder. Po 3 tednih se je vrnil iz dzungle. Debatiramo... 9h zvecer. Flor gre delat na racunalnik, Jammy gre v svojo sobo, jaz k likalni deski. Cerkveno perilo, prti, purifikatoriji, alba. Ponosna na belino: pocasi se ucim dobro oprati na roke. Mama bi bila ponosna, :-) Med likanjem gledam perujski film Teta asustada. Fantastika... Perujska Amelie! Da dol pades. 10.20 v kapeli prizgem svecko in odprem tabernakelj. Skupaj. Preplavi me neznost. Nebesa v sijaju Oblicja, :) In jaz smem biti zraven... Kako lepo. Lahko noc.

Ja, ...

2009-09-12T09:56:00.000-07:00

.. in prva obletnica prileta v Peru!
Leta 1995 sem bila v procesu razlcevanja ali me Jezus klice v msiijone ali ne. Po treh mesecih intenzivnega 'provociranja' sva na misijonsko nedeljo s s. Zoro sedeli v cerkvi sv. Jakoba v Lj. Brali so berilo iz 2Kor9: "tako tecite, da jo dosezete" BUUUUUM - direkt v center. Efekt klica z vsemi spremljajocimi ucinki... Hitro dihanje, okus Bozjega, silovitost trenutka, spomin, ki se vklese za vecno v bitje... Skozi leta cakanja na msiijone se mi je 2Kor9 vedno vracala kot potrditev. Nikoli je nisem znala vsebinsko interpretirat... 12. septembra 2009 je bil dan mojega odhoda. Bila sem zj pri franciskanih pri masi.. Z mesanimi custvi. Rahlo grabec po Jezusovi roki. Zaceli so brati dnevno berilo: 2Kor9 "tako tecite, da jo dosezete" BUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUM.
Da te kap... Zajel me je tisti fantasticni obcutek, kot pri jahanju, ko konj preklopi iz kasa na galop in je pred tabo ogromna zelena ravnina ... Smo vse leto galopirali, :-)? Prve mesece gotovo... No, kot kaze se nismo padli s konja, malo pa ze cutimo pri hoji posledice galopiranja, hi-hi. Naj razume kdor more... Ob prvi obletnici topel pozdrav od vseh nas! Gospdo je velik!!! In Njemu ni nic nemogoce!!! VivA!!
sA perujska
PS Malo pohujsljiva fotka - smo se sle potepat k nekemu pravljicnemu jezeru Yauricocha, ki me je zacaralo. Tako izgledajo sportni dnevi v nasi skupnosti.. Popolna radost! Cenzured!!!

Prva obletnica...

2009-09-12T08:38:00.000-07:00

Danes 19 let sta me mama in tata pripeljala v N. Gorico na Partizansko k urskam:
miza v dnevni je bila postavljena diagonalno, slovesno okrasena. S. Fidelis, Cecilija, Marta in Krista... Z vso toplino in domacnostjo. Ko sem prisla v svojo sobo, sem se vsedla na posteljo: bila sem prepricana, da me caka tema, trnje in odpovedovanje na vsakem koraku - dokaj crn scenarij... :-) Hecno, ne? Nobene romantike, bolj bitka, v stilu "ce kamen trd je, je se trsa dlan..." Od prvega vecera na Partizanski se spomnim samo se Aleksandra Mezka in njegove pesmi "S teboj lepo mi je, domace, zato nazdravje.." Sem ga poslusala in zdelo se mi je, da mi Jezus zeli dopovedat, da se bova enkrat tako res pocutila.. Tisti vecer je slutnja uzametnila zolc okus popolne izgube mojega 19lettrajajocega sveta. Pocutila sem se kot totalen hazarder, ki je zagotovo stavil na napacno stevilko pri francoski ruleti, :-) Pa se brez adrenalinskega efekta, he-he. Po 19 letih se z neznostjo spominjam na tisti vecer: S teboj lepo mi je, domace... Kako MOGOCNA je bila Bozja moc v tisti HITovski 'hazarderki', da je dejansko uresnicila SLUTNJO da nama je lepo skupaj, da sva DOMA. Hej, sem se razpisala! Raje si poglejte Njegovo romatiko... Datum: 8.9.2009 Objem, sA

Sapallanginska Sticna..

2009-09-05T14:37:00.000-07:00

... ali "KAKO ZE GRE MASOVNA ANIMACIJA???!!"
Se se spomnite kako smo se pripravljali na Sticno?
No, tu stvari hudo poenostavimo: z 'zborom' smo zaceli vaditi en teden nazaj...
bolj ali manj resno pripravo je vzela v svoje roke Bozja Mati Marija,
kateri je posvecen ta teden: Virgen de Cocharcas, s svojim bozjepotnim svetiscem tu v Sapallangi,
animira tisoce romarjev, ki prihajajo od vsepovsod (bolje receno priplesejo).
Ekipa od "Hola Jesus" in mladi iz obeh zupnij smo prevzeli petje pred/med/po masi.
Vse ostalo je uredila ONA - sonce je zgalo, kene in sapoñe so bozale srca, mnozica castilcev v ognju Duha. RES lepo - in Marijino.
V galeriji boste za konec videli se darilne posnetke z Magdo, ki se danes kot zadnji slovenski primerek poslavlja.. Cau, Pota!

Aja, sprasujete me, kako me je sestavil: v svojem velikem in neznem slogu, :-) Vmes je koordiniral se vse dneve z Markotom, da sta dobila bitko - hernija, dotolcena. Marko vraca udarec, viva!
In se, hvala za cestitke ob spremembah na blogu: sad duhovne obnove. Prenovljen blog in obrnjena sobicka (se vedno nadaljujem s to grdo navado, da pogosto preobrnem sobo kot teta Zina). Ja, blog mi je pomagal prenoviti sv. Maksimilijan (Kolbe).
Na koncu se info za CDje: se vedno imate link na naslove vseh clanov POTI, ki sem vam ga preposlala v juliju. Ce zelite CD ali ce zelite povabiti skupino na zupnijo ali ustanovo, pregledate naslove, poklicete, rezervirate in se pogovorite. Oni bodo potem med seboj koordinirali zadevo.
Cena CDja je 5 EU: denar bo sel naravnost v Pucara za stroske snemanja. Verjetno bo teh 300 CD pokrilo vse nase stroske. HVALA, sv. Jozef!
Tu se link: http://picasaweb.google.com/andreja.godnic/VirgenDeCocharcas2009?authkey=Gv1sRgCOH5r9yAjIKFGg&feat=directlink
Do naslednjic, topel pozdrav od Andreje in vse ursulinske klape

PS Cestitke s. Maji in s. Blazenki!!!! In vsem ostalim princesam, ki se pridruzujete ursulinskim vrstam, dobrodosle v Pustolovskem parku RU, he-he.

Cas je za spremembe!

2009-08-28T11:37:00.000-07:00

Zato nov izgled. In ena simpaticna fotka. Do naslednjic pozdravljeni,
sA

Zdaj pa se od danes:

2009-08-21T14:10:00.000-07:00

v ustih se slastni okus po cuyu in uradnih poslovilnih govorih, kar pomeni da je dan slovesa tu; nasa Pota odpotujejo danes zvecer in jutri popoldan. Sedaj letim v Pucara pobrat kosce od tki. Andreje Godnic, ki so raztreseni po razlicnih koncih in jih odnesem v Limo, kjer bova na tridnevni duhovni obnovi opazovali, kako bo Jezus to spet umetelno sestavil v en samcat kos tki. Andreje Godnic, :-)

Ja, ja, pretiravam! Itak.
Ni tako hudo! Je bil pa res turbo ritem, moja skupnost je elegantno odbijala udarce, ceprav je vcasih cutila kri na zobeh, skupina je pa sploh polna rdecih krvnih telesc.... Ko sem jih vceraj gledala med 'pankekoti', se mi je zdelo, da jih prvic vidim!!! In se 'Vsi so venci vejli' so zveneli tako socno kot prava cirimoja.... Naj razume kdor more...

Fotke, refleksije, custvene opise ipd. bom mogoce nalozila kdaj drugic,
sedaj samo en velik objem in HVALA, da ste bili z nami. Hvala, Jezus, da si si zelel ta mesec in hvala za vitamine (ko sem bila enkrat cisto pokurjena, sem Mu pisknila, ce bi me lahko rezervno sestavil in mi je takoj poslal W. Houston, 'I will always love you' Se vedno prime, :-)) Mladez je kar naspediran, da se enkrat preplavi vesoljno SLovenijo in vam razlozi, pokaze, precuti, naslika in zavrti karkoli vas bo zanimalo.... Aja, in na moje velikansko presenecenje, s seboj bodo odnesli 300 nasih slavnih CDjev HOLA, JESUS!!! Se mi kar smeje... Zivljenje je lepo...

Marko, drzi se!!!
Objem,
Andreja Perujska

Vam je za brat en star blog?

2009-08-21T14:05:00.000-07:00

Iz dne 24. julija 2009???
Torej ne vem koliko svetlobnih let nazaj?? Prav, izvolite:

BLOGov mrk zaradi POTovskega tornada v Pucara. Nic se vam ne oglasam, ker me je rahlo ‘odneslo’. Prejsnji ponedeljek sem sla v Limo, v torek ‘pricakala POTA, v sredo in cetrtek uzivala v slovenski druzbi in se v petek vracala z njimi nazaj. Zdaj smo tu in se dogaja.

Jasno, ne smem pozabit neke podrobnosti: iz kupov njihove prtljage so vsake toliko izbrskali kaksen vas paket, posto ali kavo… Sicer so mi izrocali zadeve v manjsih dozah, se vedno pa je bilo vsega toliko, da me je (custveno) skoraj pokopalo (v pozitivnem pomenu besede)! Kar sedela sem na postelji med vsemi temi vasimi izrazi naveze in ljubezni in zaznala na dnu svojega srca neko vprasanje, ki ga kot tretjerojenka – ki se ji zdi samo posebi umevno, da jo ima cel svet rad – nisem nikoli zaznala: “S cim sem si zasluzila tako ‘overdozo’ ljubezni?? Bi clovek kar jokal od ganjenosti…

Oprostite, ker se vam se nisem zacela zahvaljevati. Se vam javim, ko bo torpedo mimo, J. Aja, nekaj o teh cukrih! Totalno razlicni, z nalozenim inkulturacijskim programom, s tapravim duhom sluzenja in s klasicno dozo slovenskega moraliziranja. Izredno simpaticni, ni kaj! Jih gledam, se cudim in cutim nekje v blizini ‘oblacni steber’ Gospodeve navzocnosti, ki prestreze milijon nezgod, ki bi se nam lahko pripetile, J. Fenomenalen obcutek. Moje perujske urse so se 100% podstopile, nasi ljudje so za akcijo. Malce zmedeno preklapljam med temi svetovi in poskusam prevajat cutenja, mentaliteto, besede, predsodke, navade… Z vsem bitjem se zavedam, da je to veliki projekt nasega dragega Gospoda in vem, da dela. Hvala za vaso molitev. Vso zadevo lahko spremljate na

http://www.pota.si/index.php?option=com_content&view=category&id=39:peru2009&Itemid=108&layout=default

Ja, v vsem tem dogajanju, tam bolj spodaj, se pretaka se morje drugih procesov… Pogledala sem DVD od tatovega pogreba… In zagledala tata v krsti. Res se sicer smehlja, ampak je v krsti… Prebirala sem vse vase rahlocutne opise pogreba, zadnjih srecanj z njim. Se sklepetala z mamo. In dovolila, da sta me tisti nepopisni mir in predanost s pogreba umirila. Vsi smo v Tvojih rokah. Nosis nas v narocju… Verujem! In ko so nasi naspedirani Potovci z vsem zarom - stiscani v kombiju - zaceli Smolarjevo “Dalec, dalec je za naju pomlad” in sem se spomnila kako smo to peli mami in tatu, sem zacutila, da zacenjam tretjo fazo sprejemanja tatovega ‘salta mortale’. In me pece v oceh.
Objem vsem. Berite nas na pota.si in nas obiskujte v Jezusovem Srcu! Tam srecno pijem BarcafeJ

Aja,

2009-07-25T16:41:00.000-07:00

se slikica iz casa, ko sem bila v dzungli (San Ramon): z anakondo. Da me ne pozabite, :-)

:-) Vsekakor mi je veliko bolj domaca banana:

Srecno!

Hola, Slovenija!

2009-07-25T16:31:00.000-07:00

Blogov mrk zaradi Potovega tornada.... Prisli, videli in padli noter, :-) Potovci, namrec. Jaz? Zmedena. Prikupno zmedena... Sem vam vse lepo razlozila, pa nam je Peter odkril nad 1900 virusov in se enkrat nalozil zadeve, zato je moj dolgi potopis nekje zasifriran. Ga bomo v prihodnje nasli.
Posiljam vam samo link na pota.si
http://www.pota.si/index.php?option=com_content&view=category&id=52&Itemid=110
Padete naravnost v njihov blog, :-)
Vsak dan se vam zahvaljujem za vse, kar ste mi poslali - me je skoraj pokopalo pod svojo ljubeco in izvirno pozornost!! Vendar pa vam se ne uspem poslati osebnih zahval (za kar placujem praskanje obcutkov krivde). Pota, drzavni prazniki in skupnost pokurijo ves spodoben cas.. Vedite pa da so vse zahvale nalozene' v Jezusovo Srce. Tam z vami pijem Barcafe, he-he. In se rima se!!!
Obejm vsem, vasa perujska sA

Resetiranje...

2009-07-06T15:24:00.000-07:00

Ob 11h zupnijska masa v Pucara. Prvic pisem masno intencijo za tata: "difunto Pablo Godnich, 10 soles, hija Andrea y hermanas ursulinas" Noter me vseka in v oceh me zapecejo solze. P. Belealdo me objame in obljubi, da bo maseval ta teden za tata. "Koliko duhovnikov v Peruju in Sloveniji daruje zate ta teden??" Otrokom povem, da je zame ta masa nekaj posebnega, ker jo bomo darovali za mojega pokojnega 'papia'. Zacudeno me gledajo in pojejo kot angelci... Izbiram pesmi, ki so po tatovem okusu. Zelo ga cutim - kako je srecen tu zraven, kako uziva, kako je v elementu... Po obhajilu mu zapojem "Glejte ze sonce zahaja" s kitaro. V cerkvi je popolna tisina. Po koncu mase prihajajo ljudje, me objemajo in izrazajo sozalje. Otroci me posuvajo s poljubcki.
Na hitro pojem in letim v Sapallango na telefon: 5, julij. Zadnji dan gratis telefoniranja... Doooolg pogovor z mamo. Tista najina klasicna domacnost - edina oseba na planetu, ki me pozna do obisti. In ki mi je v zadnjih letih podarjena tudi kot duhovna prijateljica. Poslusam kako pripoveduje o mojih sestrah in spoznam, da me je Jezus uslisal: po mojih urskah sem bila tam. Ni cutila moje odsotnosti. Kako je Bog dober!!!
Govorim z Mirkotom. Se cutiva... po dolgih letih. Mi gre na jok. Od hvaleznosti. Kako je Bog velik!
In z zlahto. V srcu recem hvala nonotu Gabru in noni Angeli, teti Pavli, nonotu Albintu in noni Mariji, Boniju in vsem, ki so zmolili ljubezen v nasih srcih. Bozje Kraljestvo med nami...
Poklicem se s. Matejo in Jakobino. In ob pregresnih nocnih urah (po vase) se Betko. Ko odlozim slusalko zacutim, da je Milina (Sveti Duh) pravkar zresetirala moj organizem. Zacenjamo novo obdobje... Izrocim Jezusu vse v zvezi s konfiguracijo: sedaj mora namrec na novo skonfigurirat nase odnose. Tata je imel namrec vseh mojih 37 let osrednjo vlogo v nasih zivljenjih. Le kako bos skonfigurira???
Napisem maile zahvale perujskim in slovenskim sestram. V srcu cutim pripadnost in ponos. "S takim bataljonom v vsako bitko..." Berem vase odzive, maile, besede sozalja in povezanosti. Najraje bi vse objavila, tako so lepi. Tako zelo topli. Ne morem odgovarjat. Zato pisem blog, :-(. Kako majcen je planet. Kako blizu smo si. "Vsak, kdor zapusti..., bo prejel..." Sem te res zapustila, tata? Ali te nisem pravzaprav sele v odnosu z Jezusom nasla?? Ali mi nisi bil sele sedaj RES tata, ko si se mi v polnosti odpovedal za misijone?? Skrivnost..

Iz srca se enkrat hvala VSEM in vsakemu/i posebej. Hvala tudi tebi, Drago, za sozalje in opravicilo, da si prepozno izvedel in se - kot predstavnik Misijonskega sredisca - nisi mogel udeleziti pogreba. Smo v Jezusovem Srce tam ni casa.
Naj vam On vse povrne in da okusati se naprej nebesa. On je nebesa. Vasa Andreja Perujska

PS Jutri zacenjajo soferji tridnevni strajk - dezela bo paralizirana. V nedeljo imamo veliko slavje in predstavitev bitke s Cilenci. Popoldne gremo na koncert slavnega Ascoya. V ponedeljek potujem v Limo in se v torek dobim na letaliscu z nasimi Slovenci (skupina Pota). V Huancayo pridemo v petek, 17.7. Za jagodo na vrhu smetane v juliju pa se Sabina, Tadej in Irena!!! Upam, da mi ne bo pocilo srcece od srece, kot v Cvetju v jeseni...

Sobota, 4. julij 2009

2009-07-06T15:08:00.000-07:00

V soboto zjutraj - na dan tatovega pogreba - sem se zbudila z okusom praznika.
Spala sem kot ubita. Zjutraj sem oblekla 'taporocno uniformo', uporabila Tadejin Hugo XXL, parfum, ki se siri samo za najvecje praznike in sla molit. Mt 9: "kako naj se svatje zalostijo, ko pa je Zenin med njimi..." Pogoltnila slino in se rahlo potozila Jezusu, da je dan tatovega pogreba, torej sem v zalosti... Ob 9h smo se vse zbrale v Sapallangi - zupnik mi je obljubil, da bomo tocno ob 9h darovali pogrebno maso. Pred cerkvijo sem zagledala vsaj tri neveste v belem in mnozico svatov. Cerkev je bila slovesno okrasena v belem, organist je na sintisizer udarjal porocno koracnico. Pogoltnila sem slino in dahnila Jezusu, da ne vem, ce imam toliko vere, da bi prezivela pogrebno maso mojega tata skupaj s poroko...
Maso smo zaceli ob 9.22. Skupaj s porocnim obredom. V meni se je na zacetku vse upiralo a koncno sem sprejela dejstvo, da mi tata zeli ubiti v glavo, da je porocno slavje okus, ki ga on dozivlja v teh trenutkih. Pustila sem Milini in Jezusu inj moji Miji da so verovali namesto mene. Jaz se nisem tam. Cutila sem mamo in vse zbrane cisto zraven in pustila, da je zametna tolazba koncno napolnila srce. "Ja, verujem. Vem, da si na vse mislil. Verujem, da si se jim po tatu razodel." Po masi sem tekla v samostan, da bi poklicala ali poslala kaksen mail. Ni bilo elektrike. Doma v Pucara smo imele slovesno kosilo (krompir 'cvrt' posebej zame). Nazdravile smo s crno Cusceño. Popoldne sem prezivela v telefoniranju: Telefonica nam je podarila trimesecni bon za iinternacionalne telefonske klice. Zastonj. Do 5. julija. Govorila sem z mamo, Markotom, Tadejo in vso zlahto. Vame je pljuskalo cudenje, hvaleznost, mir, predanost, vera... "Kairos!?! Dotaknil si se jih! Razodel si se jim... Jim odstrnil vecnost! Kako lepo... Kako neizmerno lepo." Ponovno me je preplavila tista nezna sreca, ki jo okusim ob Jezusu. Kako zanemarljiv je moj delez trpljenja ob velicastnih posegih Njegove milosti! Kaksno strahovito moc ima molitev in vera... Hvala, tata! Hvala moje drage sestre!!! Hvala vsem...
Zvecer v adoraciji...

Petek, 3. julij 2009

2009-07-06T14:42:00.000-07:00

Danes je ponedeljek. V petek popoldan so me prosili da opravim pogrebno slovesnost za pokojnega Nicolasa. Ze v sredo popoldan sem bila pri njem. Zelo se je mucil in ni in ni mogel umreti. Opravila sem molitve za umirajoce, mu govorila o prehodu (v ponedeljek in torek sem brala Glorio Polo) in prosila domace, naj ga pustijo oditi. Ko sem se v cetrtek popoldan vracala iz Sapallange - tam sem prvic govorila z mamo in nasimi po tatovi smrti - sem se ustavila tudi pri atu Nicolasu. Nasla sem druzino zbrano ob krsti. Umrl je mirno, takoj po mojem odhodu. Povedala sem druzini, da je tudi moj tata umrl in da sem jim hvalezna, da smem ob atu Nicolasu podoziveti tudi tatovo smrt (tudi on je letnik 41' kot tata). V petek popoldne sem okrog 2h opravila pogreb za + Nicolasa. Krsto smo nalozili v nas Suzuki, prizgala sem vse stiri zmigovce, peli smo Salve, Salve in vsake toliko sem trobila po vasi - "tata, pogrebni sprevod po tvojem okusu.." Na pokopaliscu sem stala pred odprto krsto in zacela pogrebne molitve. Prosila sem tata, naj mi pomaga 'speljat obred do konca'. Domace sem prosila, ce lahko opravim bogsoluzje za oba. Rekli so mi: "Tvoja druzina smo." Ko sem prisla do prosenj in izrekla prosnje za mamo, Markota, Tadejo, Mirkota in vse domace, me je zvilo. In smo jokali. Ko sem odhajala s pokopalisca sem cutila mehko lahnost tam, kjer je prej rezalo. Zvecer smo si ogledale DVD od mojih vecnih zaoblju... Sestram sem sproti prevajala dogajanje, kazala cerkev, predstavljala obraze, vso mojo zlahto, sestre, duhovnike, prijatelje... Tata je na vecnih sijal. Ob teh zivih slikah in glasovih sem cutila vse koncice moje kraske biti. Hvaleznost, ljubezen, in neka topa bolecina nekje v enem koncu...

Moj tata...

2009-07-03T10:36:00.000-07:00

... je vceraj umrl. Infarkt. Poklical me je Marko po mobiju in mi sporocil novico. Zarezalo je globoko, globoko. Misel na mamo, na Mirkota, na Tadejo, Markota... Na Marto, Eriko... Isti hip globoka hvaleznost in nekaksna radost za tata - ja, si ze, sta ze skupaj s tvojim Zetom, kot si se vedno hecal... Sla v kapelo, jokala in mobilizirala vso nebesko Ekipo (vseh mojih dvajset velicastnih), da so zraven pri sprejemu... In v globini zacutila tisto tipicno in nezno gesto mojega dragega Jezusa, ki je 100%, ko gre zares. Poskrbi in misli na vse, z najmanjsimi detajli... Na zelo rahlocuten nacin.
Tata si je zelo zelel priti v Peru in postoriti po hisi kot pravi hisnik.. Zaradi nesrece z motorjem (ali tudi slutnje...) je polet s Potmi odpovedal. Vceraj sem ga takoj zacutila zraven... Si ze tu v akciji, ne?
Pripravila kosilo, odpovedala snemanje in sla v Sapallango na telefon. Globoko me je prevzela povezanost vse familije, mamina vera in Matejino zagotovilo mojih ursk. Kri je kri - bioloska ali duhovna, smo familija, ki je skupaj.
Mama mi je povedala, da je mi je tata ob 11h zv poslal mail. Njegov zadnji. V njem mi poroca o Ivanu in Stajercih, o teranu za nase urske v Mariboru (jutri naj bi sel s penzionisti v Maribor in jih je zelel obiskati pa je raje - previdnostno - izrocil teran Ivanu), o Stankotu in masi na Gocah, o denarju, ki ga zeli izrociti po studentih ... in da je z mamo vedno "v mislih pri meni, draga tamala".
Globok mir, vonj po vstajenju, pomesan z ostro bolecino. Klicem Milino, da mi pomaga objeti zrtev odsotnosti - spada v misijonski paket. Tako smo si rekli z mamo in tatam preden sem sla v Peru. Ce kdo umre v tem casu... Ob vajini globoki veri, dragi tata in mama, je tamali nestetokrat lazje. Jokala, sla k masi in darovala.
M. Lina, provincialka mi je ponudila let v Slovenijo. S skupnostjo smo v adoraciji. Ob fotki tata in mame iz leta 2002 gori v kapeli svecka. Ljudje prihajajo, me objamejo, so tiho. Cutijo...
Danes sem spet govorila z mamo in nasimi. Vame je pljusknila toplina familije, ki je zraven, ki joce in ki cuti, da je moz, tata, brat, stric, svak, nono, jamar, gasilec, Krasevc, ze v svojem "ambientu".
Vceraj zv sem prebrala dolga, socna pisma, ki sta mi jih v teh mesecih poslala tata in mama. Ponovno me je prevzela gotovost, da je moje poslanstvo tu stvar vseh nas. Da stavimo na Boga in da sta oba globoko dojela in sprejela to zrtev. Hvala vama...
Poklicala sem provincialko in se ji zahvalila za moznost potovanja v Slo. Ostala bom tu.
Danes sv. TOmaz: "Moj Gospod in moj Bog." "Blagor pa tistim, ki niso videli in so verovali." Sem pred Najsvetejsim: "tata, ti Ga ze gledas v resnici, ti ze uzivas, objemi mamo, daj se cutiti Markotu, Mirkotu... Potolazi vse, ki jocejo... Razodeni jim najino skrivnost. Da je Bog ljubezen in da sedaj joce, ker mi jocemo. Hvala, ker si mi vedno pokazal kako zelo me imas rad. In mi dovolil, da sem ti na milijon nacinov pokazala, kako zelo te imam rada. Tudi ko si bil na dnu.. In trpel. Zdaj si odresen. Obljubim, da ti bomo pri kosilu nazdravile s perujskim vincekom.

Jutri bom s sestrami in nasimi ljudmi ob 9h zj pri masi - istocasno bo v Komnu (ob 4h) pogreb. Ce boste tam, pustite ob grobu belo svecko - zame. Hvala, sestre, da boste tam. Verujem, da bo Jezus objel mamo in Tadejo in Markota in Mirkota in Klavdijo in tamale.. Tako mi je obljubil. Lupcka se v mojem imenu. Vas imam rada in sem vam hvalezna za vse izraze sozalja. Objem,
vasa Andreja Perujska
PS Hvala, Jezus, da si si zelel ta blog...

Slovenija v Pucara...

2009-06-23T11:50:00.000-07:00

Hola, spet ovirusana...
Moj dolgi, porocevalski blog ni sel skozi, :-(
Sprasujete me za skupino Pota, ki prihaja v nase konce.
Priletijo 14.7.
Tu so naslovi, v primeru da bi zeleli poslati kaksno kuverto (s tvojim naslovom) ali paketek (do 1/2 kg, :-) Klikni na povezavo:
http://spreadsheets.google.com/ccc?key=r_YyHgrkNYppR_SYddVj0uw&inv=andreja.godnic@gmail.com&t=61818556538983881&guest
Poglej, kdo je s tvojega konca SLO in poklici na mobitel... Racunajo!
Hvala, da smo lahko skupaj v misijonskih brajdah, :-)

Se novicke:
v petek grem v San Ramon (dzungla prvic v zivljenju). Smeti nadaljujejo z napadi (zakaj me tako zelo spominja na lazi, novinarstvo in korupcijo v komunisticnih osemdesetih¡¡????). Snemanje tece... Milo vas prosim za molitve, da bi Pota in vse drugo bilo v Ognju, :-)
vasa Andreja

Nadaljevanje 2...

2009-06-13T13:40:00.000-07:00

Kaj je se novega? Zaceli smo ssnemanjem CDja. Ce bi radi poslusali nase pesmi in banse, ga lahko narocite ZDAJ (he-he). Snemamo za potrebe sol in kolegijev. Smo ekipa petih. Stiri pesmice poje Anita in je strasansko simpaticna. Javier je pevec skupine Kallpa in oblada snemalno tehniko. Herman in Marx sta tudi clana Kallpa, prvi kitarist in profesionalec na panove piscali in keno. Klicite z mano Svetega Duha, da bo po nasih urah in zrtvicah dosegel srca otrok in profesorjev verouka v solah. Projekt bi radi zakljucili v mesecu in pol. Zame je zadeva pravi izziv! Vsekakor je uzitek prepevati v taki ekipi...
Kaj se?
Ja, sole... V Pachachaci sem imela katehezo o dobrem Pastirju. Umrjes od smeha.. Najprej sem potrebovala eno uro, da so mi tamali razlozili, kako je v resnici vse to v zvezi z ovcjerejo, pasniki in pastirji. Sprva so me debelo gledali, kako da ne vem nic o osnovnih stvareh (sami imajo izkusnjo pastrovanja od 3. let naprej), potem so se me privoscili in se nasmejali do solz, koncno pa smo lahko napovedali temo! (dobite fotke ovck v zivo)
Vcerja smo se vsulu po bregovih Pachachace in nasli pravljicno jaso ob potocku. Mimo nas so pastirji gnali ovce, osle in prasicke. Tamali so lezali na travici v soncu in ustvarjali svoje umetnine na temo dobrega Pastirja. Brala sem jim tekste iz Svetega pisma in se cudila kako zelo ustrezajo resnicnosti teh mojih knofkov... Prvic sem cutila sreco ob tem, da smem biti uciteljica verouka v soli!! Zelo mocno sem zacutila, da Jezus z lahkoto vstopi v srca teh malih, teh Njegovih..
Aha, se zadnja zadeva: prejsnji teden se je zacela kriminalka imenovana "Odlagalisce smeti" Skupnost Marcavalle je prodala svojo zemljo obcini Huancayo, da bi z naslednjim tednom zaceli voziti smeti iz treh mest cez pucarajski trg v Marcavalle. Na dan naj bi navozili do 200 ton smeti! Nas zupan je podkupljen, tako kot tudi male vasi, zato smo marale biti zelo previdne z akcijo 'proti'. V teh dneh je vse nabito od agresije in vsak dan molimo, da ne bi prehitro pocilo... Ce nas bodo zaprli (smo v ekipi organizatorjev), bo nasa provincialka sporocila s. Mateji (slo provincialki), ona pa vam, brez skrbi... Malo heca... Vsekakor razburljivo!
To!
Hvala za vse maile. Sem se hudo polenila in sem ze zacela kovati prosnjo, da me odvezete bloganja. Imam namrec latentno slabo vest, da se vam ne oglasim... Sicer se dogaja milion neskoncno zanimivih stvari, a ne utegnem pisati. Hvala za razumevanje! In hvala za komentarje... (sploh Mojca in Drago!) Tako imam vsaj obcutek, da kdo bere, :-)
Sem zdrava, v formi in vas imam rada! V Jezusovem Srcu, ta mesec SPLOH - topel pozdrav,
vasa Andreja Perujska

Nadaljevanje...

2009-06-13T13:22:00.001-07:00

Cudno! Vse tece sumljivo gladko???
Kaj je se novega? S skupnostjo smo praznovale god s. Erike in sle na potep v Jarpo (3 ure voznje). Nas dzipek je mali, zato sem se ugnezdila zadaj v prtljazniku. Nikakor se ne smem zrediti, ker sirina prtljaznika ustreza mojim trenutnim zadenjskim meram... V galeriji lahko vidite romaticen posnetek na skallah.
O krizu z dne 4. maj ste ze obvesceni. V galeriji so fotke kako kriz nosimo in dvigamo.
Junij in julij je cas krstov in porok. Vsak vecer imamo priprave na zakramente. Hvala Bogu da smo tri!
Domaca so mi tudi bogosluzja Bozje besede: zadnjic so me prosili Sucllani. Ob 12h sem bila pred vrati njihovega pokopalisca. Kamen je bil razbelejn od vrocine, stari ata je sedec na tleh zvecil koko in zadaj se je slisal lajez divjih psov. Ko sem se priblizala, so se prikazali sinovi in pojamrali, da nimajo kljuca od pokopalisca. Zahvaljujoc mojemu hlacnemu krilu sem brez vecjih tezav preplezali pokopaliski zid, se posedli med travo in plevel poleg hiske (groba). Na plosci zraven je bila zbita trugica, ki so jo bratje ljubece prinesli in jo bozali. Vprasala sem, kdo je in so mi ponosno povedali, da je v trugi njihov mlajsi brat, ki so ga izkopali nekje drugje in ga bodo polozili poleg mame in sestre. Zacela sem z bogosluzjem Bozje besede, sedec po tursko na tleh, med gajbami piva in olupki sveze mandarine. "Beseda je ucinkovita, ostrejsa kakor dvorezen mec..." Izreklaa sem Besedo in cutila neskoncno lakoto po Bozjem posegu v srca teh Njegovih malih, tu gor v Suclli, za "Njegovim hrbtom"... Bogosluzje sem priredila, uporabila blagoslovljeno vodo v potokih in s kitaro prepela nekaj starodavnih andskih pesmi... Za konec sem povabila domace, da podelijo o svoji pokojni mami. Zacel je najstarejsi sin. In zakljucil njen soprog: "Res je, Madresita, kar ste rekli. REs zivi in uziva Boga. Obisce me v spanju in me tolazi, pomaga mi najti stvari, ki jih zgubim. Moja gospa je zelo lepa. Caka me." Vsi smo bili tiho kot misi. V oceh starega ata je bila globoka spokojnost. Ko sem plezala cez pokopaliski zid me je presinila definicija zakramenta: "Vidno znamenje nevidne resnicnosti!" Tu gor imajo ljudje sposobnost okusati to nevidno stvarnost! Tu gor je Bog blizu! In ta nevidna stvarnost je otipljiva... Kako lepo.. Tu gor je vse zakrament...
Virus???

Mision cumplida, :-)

2009-06-13T13:12:00.000-07:00

Tako recemo, ko nam kaj uspe... Hja, kako naj sedaj na kratko povzamem maj in junij? Najmocnejsi vtisi se se vedno vrtijo okrog tekmovanja v jeziku quechua wanka. Kot mogoce veste, je v Andih prvi jezik quechua, drugi pa spanscina. V Huancavelici, Ayacuchu in drugod, quechua zivi, tu pri nas v huancayevskem koncu se ga sramujejo. Osebno slisim quechua, ko grem v nase hribe, v pogovoru s starejskimi ali ko berem andske legende. Motor tekmovanja je bila Flor, ki tudi sama obvlada quechu. Skupaj s Hiso kulture je organizirala revolucionarno dopoldne na nasem glavnem trgu. Prisli so vsi moji ucenci s hribov. Bilo je nepopisno dozivetje. Quechu je del njih, vendar se ga sramujejo in tlacijo. S tem tlacijo dol svojo istovetnost in kulturo...
Prezim za sumljivimi efekti virusanja, zato vas vabim v galerijo... In nadaljujem naslednjic:
http://picasaweb.google.com/andreja.godnic/MajskaInJunijskaGalerija?authkey=Gv1sRgCPPm1eGzjLTdDg&feat=directlink

Dragi moji!

2009-06-13T13:11:00.001-07:00

Napisala sem vam dolg in slasten blog vendar vam ga ne morem priklicati, ker je ovirusan, :-(. Grem objavit to vrstico, da vidim, ce smo se ovirusani... Pozdravcek,
Andreja

Spet pisem!

2009-05-16T13:43:00.000-07:00

Za nami je velicastni teden Presvetega Kriza, Taita Mayo, kot se imenuje v quechua. Devetdnevnica v cast Presvetemu Krizu sv. Kristofa se je zakljucila v nedeljo, 3. maja zvecer. Nabita pucarajska cerkev se je sveze prepleskana sibila od gladiol, ljudi in dima od svec: dala sem si duska in razprostrla po vsem prezbiteriju nesteto svec, ki so konkurirale sveckam ob Presevetem Krizu zadaj pri vhodu…
V devetdnevnici smo imeli vsak vecer sveto maso – razkosje! Po slovesni masi na predvecer smo z obema velikima krizema prehodili Pucara, molili, pili in peli. Peli in pili. En kriz so v ritmo trobent nosili moski, drugega, manjsega, zenske. Mali knofki so bili ob 11h zvecer ze cisto hin, vendar jih nisem mogla odgnati v postelje… Sama sem padla med rjuhe ob pol enih moledujoc Jezusa, naj mi nekako priklopi rezervni akumulator.

V ponedeljek, 4. maja, smo se praznje obleceni zbrali v cerkvi ze ob 8.30: Pucara je od vznemirjenja gomazel na vse strani. Sonce je pripekalo in vsakih 5 min je pridrvel na glavni trg kombi. Sprejela sem skupino plesalcev ‘chonginade’, ki so se plesoc prisli poklonit presvetemu Krizu. Njihove pisane nose so se blescale v soncu. Kamermani so jim dajali navodila kako naj se priklonijo v cerkvi. Prevzeta od njihove gorecnosti, sem jih povabila, da skupaj kaj zmolimo, pa so se v trenutku ‘izdejanjili’ na drugo stran trga, kjer so tocili pivo (izdejaniti potterjanski izraz, ki bi lahko pomenil "ucvreti stran").
Po slovesni sveti masi, ki jo lahko primerjam slavju velike noci ali velikim slovesnostim, smo se odpravili v visavje : godba nas je celotno pot spremljala s svojim zamolklim ritmom, stare mame so posipale kriz s cvetnimi listi, zene so nosile sope gladiol, kriki odgovornih so se mesali z bobnenjem mnozice spodaj na prvem pocivaliscu, kjer je ostala glavnina vernikov. Pomagala sem, kjer je bilo potrebno, spodbujala nosace, ki so bili premoceni od potu in napora, podajala pijaco godbenikom, vlekla za seboj male knofke, ki so poboznost Presvetega kriza razumeli kot pravo pustolovscino v njim domace konce, saj tu gor pasejo svoje ovce in osle... V duhu sem objemala kriz v imenu vseh, ki se borite, trpite, omagujete. Vso dolgo pot v visave sem moledovala Jezusa, naj mi po svojem Svetem Duhu razodene, kaj je v teh ljudeh, zakaj se je skozi stoletja ohranila ta globoka poboznost, ki zahteva tako velik napor, tako mocno organizacijo in tako brezpogojno predanost? Ko smo namrec prisli do postankov, ni nihce vzkliknil : »Bravo ! « , nihce ni plosakal, nihce ni vpil : »Mi to zmoremo ! « In ko sem se pogovarjala z romarji, sem ugotovila, da zadaj ni v prvi vrsti pokora. V veliki meri je poboznost k Presvetemu krizu izraz vere in hvaleznosti za vse blagoslove in cudeze, ki jih Gospod dela v njihovem zivljenju. In nekje pod vrhom, kjer so tudi lezaji mojega toyotovskega telesceka zaceli rahlo hrescati, sem globoko v sebi zaslisala tisti znani, nezamenljivi in odlocni: “Sezuj se, sveta zemlja je! Moji Andi so sveta zemlja, ne sodi obicajev, ne kategoriziraj poboznosti, ne predalckaj izrazov vernosti. Hodi z njimi in ob njih in pusti, da te POT spremeni. Cakaj, da se ti razodenem v njih, ko bom to hotel...”
In sem tiho...
Zvecer smo sle gledat obicaj "bika", kjer s pomocjo trobente in bika, oblikovanega iz cigarete in zobotrebcev, prerokujejo, kaksna smrt bo doletela bika naslednji dan - pocasna ali hitra! Jasno, da se napoved brezpogojno uresnici. K obicaju spada obvezen ples v krogu - naucila sem se nekaj plesnih korakov. Naslednji dan smo bile dopoldne po solah, popoldne smo sle na kosilo h "kapetanovi" druzini in odplesale z vsemi dol k reki, kjer smo bile prica obicaju "umivanja trip". Kamor je segel pogled si lahko videl gore pivskih gajb, :-( Nauk zgodbe: poboznost k svetemu Krizu je globoka, popivanje ob tej priloznosti se globlja.
To! Se vedno premlevam velicastne flese tistega tedna, studiram literaturo na to temo in debatiram z vsakim, ki se mu ljubi debatirat o tem. Flor je odlicna poznavalka in potrpezljiva odgovarjalka, :-) Rada bi vam nalozila galerijo s fotkami, pa povezava zeha da je joj!

Hvala za vse maile in pozdravcke, predvsem pa za molitev in MEMENTO pri masah. Deluje! Molim za vas in vas po smarnicni Gospe toplo pozdravljam! Vasa Andreja in urse

Novicke...

2009-04-29T09:51:00.000-07:00

Gospod je VELIK: na velikonocno soboto nam je podaril slavje nove mase diakona Enriquea v katedrali (Huancayo). Z njim je nadskof posvetil se dva nova diakona in enega novomasnika. Klasicna spanska arhitektura z dvema zvonikoma in barocnim okrasjem je bobnela od ploskanja in izrazov naklonjenosti (kot v slovenscino prevajamo pogosto uporabljen spanski izraz CARIÑO). Za jagodo na vrhu velikonocne smetane je bila rockopera Jesus Christ Superstar v odlicnem spanskem prevodu in sicer takoj po novi masi v velikem huancayinskem geldaliscu.
Ti tedni so bili v znamenju solskih travm – vsakic, ko vstopim v razred in zagledam solsko tablo, kredo in upadle obrazeke v solskih klopeh, me zajame tisti zoprni obcutek, da delam nekaj na mrzlo. Vsak dan prosim Jezusa naj me uci ustvarjati pogoje za 'pridobivanje znanja': kako naj ucim otroke o Njem, ce jih je strah palice, ce so utrujeni ali lacni, ce so z mislimi na pasniku ali ne vem kje... Disciplina se po hribovskih solah vzdrzuje s palico... Ce jo ne uporabljam, me ignorirajo, ce bi jo uporabljala, nisem koherentna s tem, kar ucim... V Raquini so me mali knofki skoraj odnesli ven, J. Skusnjava, da bi moralizirala je velika (to vsi pocnejo), pa me Angelin glas provocira v zivo: 'vtisni si v srce vsakega od teh malih cudezev! Pojma nimas, kaksne nacrte ima On z njimi za prihodnost Peruja!' »Vale,« ji recem, »bom ubogala...« V Pachachaci sem srednjesolce peljala ven na sonce. Posedli smo se v travo, obkrozeni od hribov in cred; mladina je bila vzhicena, v trenutku so padli v osvajanje drug drugega, kaj vec od petja mi ni uspelo zanimirat, :-). »Jezus, bi malce sodeloval, prosim??!!« Se nadaljuje...

Teden, ki je za nami, sem prezivela na drugem koncu Huancaya: velikansko darilo je padlo z neba kot meteor. Udelezila sem se srecanja pastoralnih sodelavcev nase nadskofijske regije (Junin), kjer smo studijsko poglabljali Svetega Pavla, vprasanje inkulturacije in lectio divino. Odlicna predavanja, neskoncne debate pri mizi, turisticni posladek v Ocopi (starodavnem srediscu evangelizacije za celotni Peru) in zanimivi ljudje so povzrocili v meni tisti znani obcutek velikanske obdarjenosti v stilu »Kdor zapusti..., bo prejel stokratno...«. Gospod me razvaja.
V teh dneh je bil z nami tudi monsegnor Gerardo Anton Zerdin. Kot predsednik komisije je zadolzen za ta studijska poglabljanja in kot strokovnjak je tudi sam sodeloval s predavanjem o inkulturaciji. Osebno ga prej nisem poznala, nanj me je pred odhodom v Peru opozoril generalni vikar murskosoboske skofije. Monsegnor se je rodil v Lendavi in Prekmurci ga dobro poznajo, saj se redno vraca v svoj rodni kraj. Po 4 letih se je z druzino preselil v Subotico, s petnajstimi leti pa je v Zagrebu vstopil k franciskanom. V Peruju je izpovedal zaobljube in pel novo maso, ce sem si prav zapomnila.

Trenutno je skof v San Ramon, v perujski dzungli. Udelezenci nasega srecanja so s spostovanjem omenjali njegovo ime, me sprasevali, ce sem res sonarodnjakinja in z obcudovanjem omenjali njegovo sposobnost za stevilne jezike, ki jih uporablja pri svoji evangelizaciji med indijanci v dzungli. Ta sirokoplecati velikan prekmurske duse res naredi velik vtis na cloveka. Sploh ko razlaga svoje principe za inkulturacijo. Ko sem ga npr. vprasala, kaj je inkulturacija, je zacel peti: "En hribcek bom kupil" Njegov komentar: "Slomsek je zivel pravo inkulturacijo! Njegove pesmi so cista inkulturacija..." Strasansko zanimivo... Se nadaljuje...

Da ne bom predolga... ta teden smo v Limi: srecanje z vrhovnima svetovalkama, srebrni jubilej provincialke Line. Soncek, veselje, slavja in veliko cvetja. Gospod je velik! Jutri se vracam domov, nadaljujemo z devetdnevnico v cast sv. Krizu! Cerkev je polna! Kot kaze se dogaja andska velika noc.

Se prosnja za molitev: 16 mladih iz skupine POTA se resno pripravlja na misijon v nasih hribih: v Peru priletijo 14. 7. V teh mesecih veliko svoje energije vlagajo v priprave, v zbiranje denarja ipd. Milo vas prosim, da jih vklenete v svoje molitve, da bi bilo zanje, za nas in nase ljudi sobivanje priloznost za srecanje z zivim Bogom, ki odresuje, osvobaja in ljubkuje svoje. Ce bi zeleli biti zraven, jih lahko povabite na svojo zupnijo, skupnost, gimnazijo: predstavili vam bodo misijon, prinesli denar sem in vam po zakljucku predstavili vse, kar jim bo tu podarjeno v enem mesecu! Ce vas Milina na kakrsen koli nacin zgecka, dobrodosli!

To!

V Jezusovem Srcu vam sklepetam vse morje drugega, kar dogaja tu, jutri pa ne pozabite nazdraviti moji veliki prijateljici in duhovni magistri, moji Miji, ali uradno bl. Mariji od Uclovecenja. Jo imam strasno rada in sem ji RES hvalezna, da koordinira zadeve na tak fantasticen nacin! Lupcka, Mija!

Topel pozdrav vsem, vas imam rada, pobozajte Slovenijo in uzivajte v tekoci, bistri, sladki vodi, ki na vasem koncu se obstaja! Vasa hvalezna s. Andreja, urska