vceraj sva sli z Rosano v Punto, v eno vaskih skupnosti Sapajange, kakih 10 min voznje z avtom. Noc je bila mrzla, hvala Bogu brez dezja. Pred cerkvijo, ki me je popolnoma sokirala - pricakovala sem eno nasih malih, zatohlih kapelic in vstopila v starodavno, enoladijsko spansko arhitekturo z originalnim glavnim oltarjem (pravijo da je kulturna dediscina!!) - so bili zbrani domacini, v vecini mozje srednjih let, ki so zbrano in skoraj brez besed krasili s cvetjem dva velika kriza s Krizanim. Dalije, astre, gladiole, lijaki vsepovsod. Na tleh so spleteali cvetni slavolok velik vsaj 2 m. Po protokolarnem pozdravu vseh, sem vstopila v cerkev in brez besed strmela: prihajali so mozje s sopi roz iz domacega vrta in krasili oltarje vzdolz cerkve. Letos je Rosana prevzela pastoralo v Punti. Ko se je vracala od nedeljskih mas, nam je z navdusenjem pripovedovala o tej krscanski skupnosti, vednar si sploh nisem znala predstavljati kaj se tu dogaja. Povedala mi je, da se je skupnost zbrala ze popoldan, da so v tisini chakchali koko in sele zvecer zaceli krasiti kriza. Okrog 7.30 smo zaceli s krizevim potom. Slike so razobesene vzdolz cerkve, tako da smo obhodili vso - neverjetno dolgo - cerkev. Med molitvijo sem cutila globoko zbranost. Edini kuza, ki je pobozno hodil za krizema, ni niti pisnil. 4 malcki so se drzali svojih ocetov. "Odpovej se sebi, vzami svoj kriz in hodi za menoj." Od dneva, ko je bil na vrsti ta evangelij, me Beseda pasira... "Te ti tvoji tu cutijo? Zivijo svoj kriz? Hodijo za tabo? Vse to cvetje - tako drugacno od resnobne askeze posta v vijolicni Evropi - kriza, ki se sibita od cvetnih vencev in Jezusov obraz, trpec in lep s pisano, cvetno krono na glavi... Glasovi so zveneli visoko v strop in izgubila sem obcutek za cas. V meni je vse utihnilo. In objelo kriz teh dni. Ko sva se z Rosano odpeljali, sem imela obcutek, da je notranjost polna cvetja in da je med nama z Jezusom neka posebna domacnost.
Nimam fotk.Novicke?
Nadskof je imenoval samega sebe za zupnika v Sapajangi. V nedeljah ga nadomesca rektor uankajskega bogoslovja, p. francisek, opusova smer. Postavil nam je nova pravila igre in ukvadrovanje vcasih podrsa kot stari lezaji pri avtu. S p. Ederjem poskusava ujeti ritem v Pukaraju. Se ne vemo, ce bodo pravila veljala tudi za tja...
V pondeljek nas je dosegla vest, da je izstopila s. Jesika, 38 let, ena najbolj 'perspektivnih' ursulink nase province. Naslednji dan je od nas odsla Fiorella, edina postulantka. Na nasi mali, ursulinski barkici nas ostane 11 aktivnih sester (med 85 in 35 letom) in 8 neaktivnih in nekaj hudo bolnih sester ter dve juvenistki.
Ua.
Zvoni k masi.
Kriz je ze nalozen. Grem za Jezusom, glp.
Se beremo - sem pripravila februarske in marcevske fotke.
Hvala ker molite.
Hvala, ker berete.
Vas imam rada.
VPo Jezusovem Srcu,
Andreja, ursa na barki
