sreda, 28. marec 2018

Od božiča do velike noči 2018

Draga Slovenija,

jutri se Jezus dobi s svojimi v zgornji izbi, da jim pokaže svojo ljubezen do konca in gre potem krvavet v vrt, sam, trepetajoč. Ti dnevi so nekaj posebenega. Molim, da bi nas vse potegnil 'kairos' v  SKRIVNOST Božjega odreševanja. Molim, da bi vsak/a od nas v teh dneh globoko dol izkusil/a mir, odpetost in tisto nezgrešljivo vse-bo-ok gotovost. Odplačani. Svobodni. Ljubljeni.Brezpogojno in dokončno. Če to ni čista BOMBA! 


Sem obiskala v Maipuju (Čile) narodno svetišče Karmelske Matere Božje. Na levi je mala kapelica. Med mašo nisem mogla odtrgati oči od tabernaklja: moderen, bronast in sapojemajoč. V bronasto površino je zlito v totalni samopredaji Jezusovo trpeče telo. TRPEČA LEPOTA, JEZUS. Tako Ga doživljam v teh mesecih: tako lepega, da jemlje sapo in tako do-konca-se-dajajočega, da boli. Naj se umesi v naša življenja in meso in ljubezen. Naj se nam ZGODI odrešenje.

Ja. Konkretno. Hvala za molitve, za žrtvice, za navezo. Kot vedno je vsega polno. V januarju sem študirala Angelo, našo ustanoviteljico - ta ženska je fenomen. Malo ji zamerim, da je tako zelo diskretna in ne prenese žarometov. Ves čas jih usmerja na Jezusa in sama ostaja skrita ob strani. Z nekaj kraške trme mi je uspelo ujet nekaj flešov njene lepote in sem še sedaj preč. Fantastika. In kompleksna. Lepo je biti njena hči.


Osrednji dogodek je bil seveda obisk papeža Francija! Ste malo spremljali? Neverjetno! Je bil Peru na nogah. Plešoč, :-) Papež je hodeč Evangelij. Kaka milost. 


 

27 januarja smo se uršulinke zrestrukturirale in šle iz province na samostojno skupnost z braziljsko provincialko. Ker nam preveč abstraktni govori in strateško načrtovanje ne pomagajo prav dosti, smo v dobri veri skupaj zasedile nov poganjek uršulinkse familije. Čez nekaj dni je na naše začudenje pognal hibiskusov cvet in hitro za tem tudi odpadel. Tako smo ugotovile, da nismo zasadile drevesa pač pa grm. Tudi prav.   

Na začetku februarja smo se pripravljale na stoti rojstni dan od m. Terezije: že dve leti je namreč vabila na svojo žurko, naročila tri pave in taprave nemške salame. Jaz sem bila zadolžena za port, :-) Štiri dni pred dnevom "D" je ostala v postelji. Popoldne so nas poklicali, da bi se zbrale ob njej. Pele smo in molile. Med prepevanjem "Gospod je moj pastir" se je smehljajoč 'odklopila' in šla na večjo žurko v nebesa. Le kak menu so ji gor pokazali?? Tako smo v letu in pol pospremile 4 sestre v večnost, 5. pa je izstopila. 

Konec februarja sem dva tedna preživela v Santiagu, v skupnosti kjer živi naša s. Mateja. Prve dni sva bili malo zmedeni zaradi okolja in španščine: izgleda, da ona pobira čilensko melodijo, jaz pa perujski naglas. Kako veselje jo je bilo gledat kako mesi kruh! Da ne omenim vseh brezkončnih debat. V večini sem bila na uršulinski šoli s temo o Angelinih pedagoških intuicijah. Zelo lepa izkušnja. Čile je drugačen od Peruja. Na grobu jezuita sv. Alberta Urtada sva vas izročili njegovim priprošnjam. Ga poznate? Neverjeten je! In vedno v akciji. Posebno darilo je bilo podeljevanje s sestrami, ki so šele pred kratkim pristopile k Rimski uniji. Kako mehko in skrivnostno tke Milina niti sestrinstva. Molite za nas.


In ko sem prišla nazaj smo padli že skoraj v veliki teden. :-( Ne potegne tako lahko. Vročina, začetek šole in vse mogoče raztresenosti naokrog. Še dobro da Gospod Bog pripravo kompenzira na drugačen način .

Pačakutek je v spremembah: župnik Orestes je bil čez noč poslan v Piuro. Zamenjal ga je p. Christophe iz Ruande. Čakamo, kaj nas čaka. S. Barbara iz Poljske je zaprosila za podaljšanje medprovincialnega služenja v Peruju za tri leta. Milo pogledujemo Guadalupsko Gospo, da nam spet izprosi ta čudež - prosim, pomagajte, tako kot lansko leto. Izgleda nemogoče. S. Vicky ima letos drugačne prednostne izbire, tako da ne vemo kaj čaka naš misijon.  Zaupanje ne osramoti.

Letos naj bi bile na misijonu v petek, soboto in nedeljo. V petek bova na osnovni in srednji šoli z Barbaro učili  verouk. Nadaljujemo z učenjem kitare, angleščine, s pevskimi vajami, osebnim spremljanjem, obiskom družin in svetovanjem. Pred vsem tem, pa poskušamo prisluškovati in odkrivati  semena, rast in luč Njegove ljubezni in moči v srcih, v družinah, na župniji. Kako skrivnostna je duhovna mreža Njegovega odreševanja. Molite, da Ga ne bi ovirale. Molite, da bi Milina v nas vseh vzpostavljala Kraljestvo luči in ljubezni za vse. 

In še in še. 
Računam na vas. In vas po Njegove Srcu pozdravljam. V Njem smo v velikonočni luči. Naj vas nadozira s takim velikonočnim veseljem, da boste kot pijani od sreče. 
Vaša hvaležna s. Andreja 

Blagoslovljeno veliko noč!



petek, 29. december 2017

Bozic na plazi in v kratkih rokavih 2017

Draga Slovenija!

Po dolgem casu se vam spet oglasam, hvalezna za te mesece in vaso navezo. Vlecem za rokav Milino, da me navdahne in mi da, da na kratko povzamem vse to, kar nam je bilo podarjeno s potlaceno in zvrhano mero. (Tri vrstice dolg stavek!!! Kak luksuz: v kastellanu bi bilo to nemogoce razumeti.)

Ja, stiri dni po Bozicu: smo v kratkih rokavih, na Swisshotelu so bozicni okraski s snezinkami in snezaki, jemo panetone in pijemo kakavove napitke in prepevamo: "Bozic, Bozic, v snegu in na pesku, Bozic, Bozic, na zemlji in v morju." Poma nimate, kako zelo je to res.

Srce prekipeva od vsega....
Raje vam pokazem kako fotko,
boste lazje razumeli kako se dol v meni lomijo mentalne kategorije:

Dosti smo bile na misijonu; biti z njimi, biti del njihovega zivljenja in pustiti se dotakniti od skrajnih situacij obrne perspektivo. 

Konec novembra smo slavili prvo sveto obhajilo. Starsi so se vzeli skupaj in zrihtali zadevo. Uzitek!
Naslednjo nedeljo smo trepetajoc pripravljale za maso. Se mi je zdelo nevzdrzno pomislit, da ne bodo prisli nazaj. In ko se je kapela napolnila z druzinami prvoobhajance, se nam je smejalo in smejalo in smejalo od srece. Bog je VELIK!

12 decembra smo slavili praznik Guadalupske Gospe. En mesec se je mala skupinica poboznih zena vsak vecer dobivala na roznem vencu, ob svecah, s prosnjami in zahvalami. Ko smo bile tam, smo se jim tudi me pridruzile, obdane z oblakom zvestega drobizka in mladine. Se mi je malce kadilo od ponosa, ko sem gledala naso Gospo, ceprav, ce sem iskrena: ona je, ki privablja. Neverjetno, kako zelo jo imajo radi! Kapela je pokala po sivih od okraskov in roz, obcestvo je prepevalo s polnimi pljuci in ko smo na koncu mase zaslisali "Mama Juanita" nam je slo kar na jok: Mariachis (mehikanska glasbena skupina) ji je z zanosom prepevala skoraj celo uro. Poboznost na malo drugacen nacin kot smo navajeni na Sveti gori, a vseeno precudovito:



  


Na drugem koncu Lime smo s sestrami iz Svete Ursule, z bivsimi ucenkami in prijatelji pripravljali bozicne radosti za 800 otrok. Ja, norost, gledano po clovesko. A po Jozefovo, slavje! Sem Ga spet gledala, Mu dopovedovala, da On zmore in da do sedaj ni nikoli odpovedal. V resnici sem vse to 'grizenje nohtov' rabila jaz zaradi piskave vere. Njemu je bila zadeva keks. Vsi, ki smo bili pritegnjeni k Projektu smo se samo cudili!!!




Na Jezusov prihod smo se pripravljale kar na prakticno: sle smo v Canevaro, dom za ostarele (ki je v resnici mesto v malem), k ljudem, ki so v januarskih poplavah izgubili dom, k otrokom, ki so zlorabljeni. Bolecina, strah in osamljenost. Kako zelo postaja Betlehem konkreten in ziv...

In koncno bozicna noc:
na misijonu, brez elektrike, z drobnimi iskrami veselja, da je On-z-nami, Emanuel, heroj, ki nas ZARES misli resit: nas je ZE resil in nas bo SE resil iz teme, indiferentnosti in vse-gre-dol-obcutka... iz mednarodne politicne nestabilnosti, globalne ekonomske slepe ulice, nihilisticnega brez-smisla in krivicnih struktur, revscine, trgovine z ljudmi in iz odvisnosti, iz demonske posedenosti in samomorilskih peklov. Vsa ta tema ne more zakriti LUCI, ki se je vzgala v srediscu nase velike druzine clovestva. In cudno, bolj ko se me dotakne bolecina nasih ljudi, globlje prodre Beseda, bolj zivo preobraza Evangelij moje situacije in flesi Kraljestva se podaljsujejo... me preklapljajo. Ne znam povedat. 
Ja, Bozic ni romantika, lucke in udobje. Bozic je ljubezen, ki zmaga bolecino tragedije. Bozic je moc odnosa, ki se ob preizkusnji ne zlomi. Bozic je cudez resitve tam, kjer ni izhoda. In vse to je mogoce samo, ko v clovesko vstopi Bog, :-) Bozic je GOSPOD JEZUS. Zato moje voscilo:
   


Ups, 
me je zaneslo. Se opravicujem.
Ste vsi 'priklopljeni' na duhovne polnilce
za leto 2018.
Za naju z Jezusom bo to posebno leto:
bova praznovala srebrno poroko!
Prosim, 
izprosite z mano milost, 
da bo ob tej priloznosti On bolj poznan, bolj ljubljen
in bolj pripuscen v zivljenja vseh nas.
Molite, da bi Troedini stokratno povrnil mojim urskam in moji familiji ljubezen, s katero me obdajajo vseh teh 25 let! In se veselite z mano: krona je ze 'zrihtana', :-)
Lupcka vsem
in srecno v 2018!!!

BLAGOSLOVLJEN BOZIC!



nedelja, 22. oktober 2017

MISIJONSKA NEDELJA 2017

Draga Slovenija,
dragi/e misijonarji/ke iz zaledja, dragi simpatizerji prostranstev, eksotike in novih okusov,
dragi/e molilci/ke Misijonkse molitvene zveze, dragi/e dobrotniki/ce,
prisrcen pozdrav iz Peruja!

Izkoriscam priloznost ob MISIJONSKI NEDELJI, da se vam iz srca zahvalim v svojem imenu, v imenu moje skupnosti in se posebej v imenu vseh nasih ljudi, ki cutijo vaso ljubezen in skrb po materialnih, moralnih ali pa duhovnih kanalih. Ne pisem vam h komu in za kaj gredo vasi materialni ali duhovni darovi, a verjemite mi, da delajo cudeze. HVALA!!!

Devet let! Si mislite??!! Tudi ta blog je star 9 let. In vasi kliki so tu.... neverjetno. Alo, kaj gre skozi mene, ko gledam na misijone?
Juzno Afriko ste videli? Nisem vam se uspela podelit izkusnje iz severne Nemcije in romanja v Italijo s 700 ucenci osnabruske ANGELASCHULE (18.9 - 2.10.) Obe izkusnji, Afrika in Nemcija, sta me samo potrdili v prepricanju, ki je ze prej tiscalo vame: "imas misijone in misijone". Imas misijone, kjer ljudje tolcejo revscino, a imajo globoko vero. Imas misijone, kjer ljudje tolcejo revscino, a jim globoke socialne krivice, rasizem, zlorabe, povzrocajo tako globoke rane, da ne morejo niti dihat; imas misijone, kjer imajo ljudje vsega polno, a so duhovno tako dehidrirani, da se niti ne zavedajo, da jim manjka esenca. Ko sem v Juzni Afriki strmela v Constitutional hill in ko sem na poti v Italijo gledala mnozico nemskih srednjesolcev v McDonaldsu me me je prevzel isti obcutek: nasi ljudje v Peruju imajo vero. Lacni so Ga. Zaupajo Mu svoje zadeve. Verjamejo v cudeze. In Evropa? Dva tedna Nemcije nista bila dovolj, da bi v osebnih srecanjih vsaj kdaj nasla vstopno mesto za oznanilo, za besedo o Jezusu, nakazala moznost, da je Njemu VSE mogoce... Buuuu.
Kaj so torej misijoni?

Kaj ostane od nasega misijona, ce se nam ne ZGODI Beseda? Ce Milina ne prodre v temo? Ce se Jezus ne dotakne ran nase eksistence in nas osvobodi? Ce gledamo in vendar ne vidimo ljubezni, s katero nas objema Troedini? Ce v dnu biti ne zaznavamo sveze brbotanje radosti, tihega, latentnega, vseozivaljajocega studencka veselja, da smo ljubljeni, da bo vse OK in da nismo sami?
Ja, vse ostalo je potrebno, a kaj ko se vcasih tako zaposlimo s projekti, da se ta drobna, diskretna duhovna fotosinteza preprosto razblini. Glp.

Kako tezko Mu je prepustiti volan!
Dati Mu kontrolo cez 'misijon'.
Prisluskovati Njegovim zeljam, ki so dalec od moje nuje po akciji, projektih in rezultatih.
Zaupati Mu in Mu reci "UAU"! Car si!
Kako mucno je vzeti za res dejstvo, da je to Njegov, Njihov misijon in da sem jaz samo 'poslana' v Njihovem imenu, da izpolnim, kar so mi zaupali.

Zato nam je tako zelo v pomoc vasa molitev, vase zrtvice in vasi blagoslovi: pomagajo nam ostajati tiho, zraven, v cudenju in premisljevanju v srcu o vsem, kar z ocmi vidimo in kar z usesi slisimo. In samo z vami imamo sanso, da pride Evangelij med nase ljudi "ne samo z Besedo, ampak tudi z MOCJO, s SVETIM DUHOM in globokim PREPRICANJEM (slo prevod popolno zanesljivostjo), 1Tes1,5. Skupaj prosimo, da bi nam dal ne samo Besedo, ki vsebuje moc,  pac pa tudi Duha in globoko prepricanje v navzocnost, akcijo in cudeze nasega Gospoda. Samo to lahko preobrazi temo sveta v Nemciji, Afriki in Peruju...

En velik objem od vseh nas
in tu se Picasova galerija za pravi misijonski okus: OKTOBERSKI CUKRI

Vasa s. Andreja,
Peru

PS Smo molile za predsedniske volitve; je mucno brat spletne informativne strani. 9 kandidatov?? Pa to ne mores verjet! In vse zastrupljeno s hlapi desnih-levih, uzaljeno prizadetih, ogorceno edinih-ki-imajo-prav. Mucno je brat zadevo. 9 kandidatov??!!


petek, 15. september 2017

Juzna Afrika 2017

Draga Slovenija,

nekaj tednov nazaj smo meditirali Jezusa, ki odgovori Petru "Kdor zaradi mene zapusti... bo prejel stokratno ... (Mt 19). Priznam, da me ob Njegovih besedah vedno malo spikne: v mojem primeru Jezus pravi ..."bos prejela tisockratno ..." veselje, duhovno zlahto, letalske polete, hise, brate, presenecenja..." Tisockrat vec kot sem zapustila leta 1990. Njemu Edinemu slava po rokah mojih sester.
Danes, ko vam zelim po dolgem casu spet malo sklepetat zadnje tedne, me okus alla TISOCKRAT greje pri srcecu. Bog je VELIK v svoji velikodusnosti. Lahko ste mi tudi malo 'foush'.

Moje sestre so me poslale na mednarodni ursulinski simpozij o izobrazevanju v Juzno Afriko. Zadnje mesece intenzivno delamo na karizmi in Angelinih pedagoskih intuicijah in redno organizirani simpoziji sluzijo ravno temu namenu: poglobiti ursulinsko specifiko vzgoje. Potovalo nas je 5 iz sole Sveta Ursula in s. Rosana iz Svetega Jozefa. Bilo nas je priblizno sto udelezencev, ursulink razlicnih vej in laikov/inj. Ursulinke imamo med drugim zelo razvito solstvo. Na terenu smo ze 400 let z izdelano ursulinsko pedagogijo na vseh kontinentih. Program je bil socen in kljub mojemu nezlomljivo teolosko - dogmatskemu perfilu sem padla v pedagoske vode z navdusenim "Jipiii!" Ta znanstveni preklop pripisujem Angeli (nasi ustanoviteljci) in pokorscini. Izgleda, da drzi stara nunska modrost, da ce posadis repo v pokorscini z zelenjavo navzdol, bo zrasla! :-)

Profesorice in s. Rosana so letele cez Brazilijo, jaz sem startala dan pred tem cez Pariz. Ko sem po stevilnih simpaticnih aventurah in specialnih 'misijonih nemogoce' stopala po johanesburskem letaliscu proti izhodu, me je presinilo, da je to konec sveta, kjer sem si vsa leta formacije poslikavala svoj misijon v prihodnosti. Po tem letaliscu sta hodili s. Zora in s. Fani.
Tu naj bi bil tudi moj misijon. Sem Jezusu namenila pomenljiv Ti-ze-ves nasmeh in pogledala okrog sebe: prvic v Afriki. Prvic na tleh zloglasnega Apartheida. Prvic v dezeli Madiba, Nelsona Mandele, o katerem smo toliko poslusali.

Tema mednarodne konference je bila pravicnost in mir v izobrazevanju. Predavanja in nase delo so bili osredotoceni na pogoje, ki so potrebni za pravicnost, na realnost, ki jo zivi afriski kontinet, globalni kontekst krivicnih druzbenih struktur, kjer ni vec kljucno vprasanje svetovne revscine pac pa politnicna odlocitev glede neenakosti in seveda nase dobre prakse vzgajanja za pravicnost in mir na nasih solah.

Dnevi so bili polni in intenzivni. Komaj sem lahko sprocesirala. Dostikrat je moj notranji racunalnik preprosto zamrznil, ce ze ni ga. Zavest, ki je vedno tu naokoli, preprosto vrgla varovalke ven. Zakaj? Obiskali smo CONSTITUTIONAL HILL: bivsi zapor, kjer so vec kot stoletje razclovecali juznoafricane, kjer se je prebudil svobodni duh Gandija in kjer se je kalila notranja avtoriteta Mandele. En del zapora so predelali v sedez sodne veje demokraticne oblasti, ki je odpravila Apartheid  leta 1996. Ostali del je spremenjen v muzej.
Constitutional Hill South Africa

Iskreno, nisem imela pojma kam gremo. Ko nas je vodicka vodila iz enega prostora v drugi od enega ekrana s pricevanji k drugemu mi je bilo sprva nelagodno ob njeni izredno ustvarjalni drzi lahkotnega humorja. Pocasi me je vse zacelo boleti: kako je mogoce dovoliti, da se kruta grozljivost razclovecenja cloveskega bitja poskusa zaviti v lahkotnost dvoumnega hudomusja? Zakaj vodicke to pocnejo? Rosana je bila bleda kot zid. Zacela sem molit rozni venec usmiljenja in ostajala zunaj. Ko smo prisli do Mandelove celice  - 27 let - in kasneje njegove samice,  sem dojela, da je vsa ta grozota se vedno ziva v domacinih: slabih 23 let nazaj je Apartheid padel. Odgovorni se se sprehajajo po butikih, bivsi zaporniki se se vedno ponoci zbujajo od nocnih mor. Vse je se zivo. Zacelo mi je delat slabo in skupaj s p. Pijem in naso Gospo sem pustila da nevtralizirajo v moci Duha prostore, ki so vec kot stoletje srkali vase zlo. Ko sem kasneje sprasevala vodicko, ce so kdaj na tem kraju opravili eksorcizme ali druge molitve za osvobojenje je zmajala z glavo. "Pojma nimas kaj vse se nam tu zgodi. Obiskovalci zaznavajo prisotnost nekoga. Zvoni mobitel. Ko odgovoris, slisis glasove in potem telefon dobesedno zablokira. Ponoci se slisijo koraki... Grozno je. Vsak dan mi je tezje priti v sluzbo." "Ali zato poskusate vse obrnit v slab vic?" sem jo vprasala. "Ja. Drugace je nemogoce zdrzat. Vsak dan pride vsaj ena skupina belcev in v vsaki skupini se vedno najde vsaj eden, ki me spravi s tira, ker preprosto zanika ali obsoja ali dokazuje nasprotno." Tour po muzeju se je zakljucil s kavico za udelezence, meni je bilo slabo. Z Rosano sva sli na obzidje in ko sva se obrnili, da bi videli Johannesburg nama je Marija, Bozja Mati, podala svoj plasc:


Sem globoko vdihnila in ji izrocila vse zrtve in krvnike tega kraja in celotne Afrike. Rasizem. Druzbena krivica. Diskriminacija. Kako globoko zareze in kako tektonsko skodi dostojanstvu Bozjega otroka, ustvarjenega, da bi bil ljubljen.

Izkustvo tega obiska mi je pomagal razumeti stvari, ki sem jih nezavedno zaznavala na Konferenci: zastrazenost nasega penzionata, nevarnost javnega taxija, reakcije natakarjev pri obedih in predavanja ob 13 popoldne, ko so nasi zelodci ukradli vso funkcionalnost iz nasih mozganov. Kako lahko das predavanje za ob enih?
Juzna Afrika, tako obupno bogata z diamanti in vendar tako globoko ranjena s clovesko krivico 'prvega sveta',  tki. razvitih, iz krscanskih korenin.

Po zakljucni slovesnosti so nas crnske ucenke odplesale v ritmu bobnov ven v sonce. Leokadi, moja soprobanistka iz Senegala mi je pomeziknila: "Leta 2003 sem na tej soli prestela samo 3 crnske ucenke. Poglej sedaj!" Me je pogrelo noter. Kako pomembno je, kaj sporocas malim otrokom med vrsticami: so 'drugacni' groznja? Kos za smeti? Predmet? Delovna sila? Nekaj manj? Ali so 'drugacni' bogastvo, ki mojo drugacnost vpleta v mavrico dinamicne slave drugacno drugacnemu Bogu?

Sem ji imela toliko za povedat! Angeli, jasno. Z njo je stokrat lazje biti v tem svetu a ne od njega.

Eccola, tu se fotke:

PICASSOVA GALERIJA JUZNE AFRIKE

Ja, sem sla nazajgrede cez Komen, skocila do nasih urs in bila konec avgusta nazaj v svinceno - v kosti se -zarijajoci ledenici perujske prestolnice.

Slovenija je bila eno samo razkosno, med-dragimi-nam-obdajujoce razvajanje. So me morali scipat, da sem vedela, da niso sanje. Ja, vem, se staram, he-he. Slovenija je lepa. Sla sem "po zemlji kraski, kadar vanjo sonce sije". Hvala! Da vsega ostalega sploh ne nastevam. HVALA, naj vam moj dragi Gospod stokrat povrne, poplaca, nalozi in popesta...


Evo, se selfie z g. Levom na safariju: priznam, mi ni bilo prav dosti za se pogovarjat. Ne vem zakaj imajo gospodje levi tak mocan ucinek nate, da cutis lastno kri, ki postaja ledena cevka v tvojih zilah. Sem pogledovala okrog, ce je angel varuh zraven in racunala, da je moj Kralj (g. Jezus) tudi kralj kralja dzungle. BOG JE VELIK.

Klobucek je uradna uniforma 
ursulinskih ucenk v Johannesburgu.
Zelo anglesko.
Ti pomaga drzat
ravno hrbtenico, c.c.c.

nedelja, 25. junij 2017

Vse najboljse za 26. rojstni dan, Slovencica!!!!

Vse najboljse!!!
Danes sem vsa raznezena,
praznujem z vami
in se cudim nasi mali pravljici, imenovani SLOVENIJA:
ko razlagam ljudem o nas,
recem SLOVENIJA, slovenski jezik, in kljucno: SAMOSTOJNI!!!
Nismo Jugoslavija, nismo Italija, nismo Avstrija ali kaj drugega!!!
Ne, Slovenija!
In danes bom nasim postregla z BARKAFE,
ob mojem krozniku bo slovenska zastavica in zvecer bomo gledale nekaj pravljicnega o Sloveniji!
Oh, kako lepo!
Vem, za vas je to mogoce prevec idealisticno
in bi morala biti bolj kriticna, zahtevna oz. realisticna
(saj gre vendar vse navzdol, ni res??)
No, sem pozabila kako naj zveni tako bolj 'trezno, zrelo in resno'
voscilo za rojsti dan, hi-hi.

Kakorkoli,
dejstvo je, da se vedno odgovorim pozitivno na tri temeljna vprasanja:
1. JA, je VARNO, ne rabis resetk in straze okrog hise
2. JA, DRZAVNO IZOBRAZEVANJE je kvalitetno in brez astronomskih solnin
3. JA, ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE poravna tvoje osnovne stroske zdravljenja, operacij in splosni zdravniki so kvalitetni
Ti trije JAji zvenijo tu kot pravljica.
In za to sem neizmerno hvalezna, skupaj z vami.
Ko pa ob tem lahko podelim se kak cukr naravnih lepot bonsajske razseznosti
ali pikantnost zgodovinskih biserckov,
cutim ponos.
Lepi smo, veste to?
Ajd,
nazdravite v mojem imenu z rumenim muskatom
in potegnite v pljuca svez junijski vonj nase zemlje se zame.
Sem obljubila Svetogorski in Slomsku in nasim,
da bom - prvic ko bom v Sloveniji -
kopirala Sreckota Kraskega (Kosovela):

"Sam grem po dolini kraški,
kadar vanjo jutro sije
in se morje zdrave sile
v mlado dušo mi razlije.

Sklonil bi se in pokleknil
pred ognjenim veličanstvom,
kakor kralj bi šel po Krasu
v duši s silo in bogastvom.

In pod silo mlade duše
bi se zemlja premaknila,
naša zemlja, bratje moji,
k soncu bi se primaknila."


Jap, komaj cakam!!!
Cutim to silo, bogastvo,
cutim Slovenijo.
Objem iz daljnega Peruja,
slovenska hci alla ursulinka
Andreja, Kraska

Od božiča do velike noči 2018

Draga Slovenija, jutri se Jezus dobi s svojimi v zgornji izbi, da jim pokaže svojo ljubezen do konca in gre potem krvavet v vrt, sam, trep...