sobota, 18. marec 2017

naravna katastrofa: FENOMEN "EL NIÑO COSTEÑO"

Hola, Slovenija,

cisto na kratko: sem vam pisala da pricakujemo 'el Niño' - na severu so vode narastle zaradi dezja ze prej, a zadeva se je razsirila na vse konce, celo v Limi in na jugu v Arequipi. Nase skupnosti niso na nevarnih obmocjih. Poskusamo pomagati kjer je mogoce: sem bila dva dni v Zbirnem centru, kjer se zbira obleka, voda, zivez za prizadete konce Peruja. V trgovinah je zelo tezko kupiti vodo, voda iz vodovoda je omejena za celo drzavo. Vsi molimo, da bi se nas Gospod usmilil in storil, da neha dezevati.
Prosim, molite za vse tisoce, ki nimajo strehe, za vse izginilu in za vse, ki so v teh trenutkih tako prestraseni zaradi narascanja voda, da ne morejo niti spati.
Hvala za navezo,
vasa Andreja

Klikni na: Stanje v Peruju

četrtek, 09. februar 2017

PUNO - JUG PERUJA, preprosto NEPOZABNO

Preden me nas Dragi ugrabi za najino 'osemdnevne Karibe' (beri letne duhovne vaje),
vam z veseljem nalozim Picasov album:
moje sestre so mi podarile 5dnevi odklop v Punu. Sem bila na jugu prvic v zivljenju! 26 ur na busu. Na sam praznik Device Kandelarije (Svecniske Matere Bozje). V soncu in mrazu. Ob pravljicnem jezeru Titikaka, ki se je obdajal v take carobne barve, da sem kar sedela tam zraven in strmela.
Gostili so me benediktinci, tako da sem lahko cmokala ob dolgih urah petega oficija in se cudila starodavnim ursulinskim genom, ki so butnili na svetlo: je res, da 400 letne monasticne tradicije ne mores tako zlahka izbrisati iz mesa. In arheoloski centri iz XIII stoletja, kultura Colla, in visina 3 900 z ovcami in pastiricami. In mir, tisina, samota, ...
z Jezusom, sama.
Eccola,
da boste cmokali z mano.
Lupcka,
s. A.

PUNO fotoalbum

Duhovnost?!

Preden se izgubim v prevodu za nekaj mesecev bi rada z vami zvecila eno zadevo, ki me ze dolgo zuli. Ko poskusam povzeti zadnje mesece in strniti v neko logicno pripoved, imam obcutek, kot da vam izkustvo plavanja v razburkanem Pacifiku zelim pricarati s polivanjam vasega palca na nogi z vodo iz Zaline plastenke. Buuu. In kar me se bolj zuli je dejstvo, da v resnici vso to akcijo in dirkanje in dogodke in obveznosti sploh ne dozivljam tako, kot zveni iz zapisa. Hecno, ne?

Ko sem poskusala slisat Milino, ki naj bi mi dala kaksen namig glede bloga, je ven butnilo samo nekaj kljucnih situacij:
ENA OD NJIH JE .... NPR: (se spomnite Projekta bozicnih daril za Pachacutec?)
sedim po tursko ob 4.30 zjutraj pred sliko sv. Jozefa in cutim topo bolecino v centru eksistence, ki ima svoj vzrok v dejstvu, da so se tri strani s Seznama vseh 710 otrok zalozile in smo se nekaj dni pred dnevom "D" znasli brez podpisov, ki bodo zagotovili darila za vseh 112 otrok. Topo bolecino bi najlazje primerjala z mletjem lastnega drobovja z masino, ki jo mesarji uporabljajo za mletje mesa. :-) Ups. Malo prevec plasticna prispodoba? In evo, mene, ob 4.30 zjutraj, gledam mojega dragega Jozefa in mu ponavljam eno in isto: "Prosim, bi lahko zrihtal? Prosim?" In ko se gladina v naslednjih 40 min malo umiri, ko dovolim krcem, da popustijo in izpraskam nekje na enem koncu Godnicke nekaj gramov zaupanja, razumski argument "NEMOGOCE JE DOBITI 112 DODATNIH BOTROV ZA TEH 112 OTROK V STIRIH DNEH" zacenja bledeti, popuscati, izginjati. In koncno (cez kako uro in 8 min) prebije skozi plasti cloveskega Njegov tipicni "VERUJES?'" in z na siroko odprtimi ucmi trepnem tisti kljucni, kozmicni "JA". In v istem trenutku moje 'drobovje-a-la-mleto-meso' dobi nekasno dozo protibolecinksega morfija in se celoten trupelc sprosti. In vem, da bo OK. In odkorakam ven iz kapele (ob 5.39 zjutraj) z obcutkom, ki ga je imela Neytiri ob Avatarju tik preden zajezdita Toruk Makto. (Ne bom prilepila fotke, da se ne pohujsate.)
PS Sveti Jozef je uskladil, koordiniral in prisel do 115 daril v stirih dneh. Stoj in glej! Slava.

Kaj zelim povedat?
Da resnicna zivljenjska zila ne tece na povrsju, v akciji. Epicenter dogajanja je spodaj, v dimenziji X, kjer imas obcutek, da si potapljac, 10 m pod gladino. Zgoraj cofotajo, skacejo v vodo, poganjajo blazine... in ti si tu spodaj, kjer ni casa, kjer odkrivas cisto drug svet, ki je srce vsega obstojecega. Mogoce mi je zato tako blizu vse kar je Matrix, Narnija, Harry Potter, Avatar ali celo, hkm, Twilight. Paralelna resnicnost, ki te popolnoma absorbira, predimenzionira tvojo 'zemeljsko realnost' in relativizira vse, kar zemeljskega se ti dogaja. Res je, da ne poznam nobene omare (Narnija) ali zelezniske postaje (Harry Potter 9 in 3/4) za 'preklop' med svetovi. Edino kar izkusam je Milina, Sveti Duh, ki me duhovi, dela duhovno, mi da prepoznati DUHOVNO v svetu.

Zato me tako zuli! Je namrec skoraj tragicno videt eno ekspertinjo/a iz duhovnosti (beri redovnico/ka, duhovnika, posvecenega/o, bogoslovca, junioristko), ki se ubija z aktivnostmi in ni izgubljen/a po Milini v epicentru Boga. Ne ostaja spodaj, pod gladino vsakdanjega. Ne omogoci nasim Trem z vso nebesko Ekipo (od svetnikov do angelskih specialnih enot in ostalih bitij) transformirat, dotikat se, spreminjat, prezracevat, ozdravljat. In ce ne zivi znova in znova teh preklopov in ucinkovitosti Boga v svetu, se vsask dan bolj odtujuje od svojega lastnega sredisca, od Luci, in se ohladi.


Boste rekli, kaj ji je? Moj tata bi rekel, "pa kaj filozofira?"
Verjetno me to zuli zato, ker sem ravno zdaj v obdobju kolosalnih sprememb, tako zunaj, okrog sebe kot tudi znotraj, v meni. Opazam, da me vprasanje sprememb (nasega ursulinskega Reda, skofije v Callo, vesoljne Cerkve, perujske druzbe, epoke, moje skupnosti ipd.) resnicno provocira.

V nasih krogih teologije osvoboditve se razmislja v eno smer, v ursulinskih krogih - moje OSEBNO mnenje, ni receno, da je tako RES!!! - se zacenja ´prijemati' po eni strani feminizem po drugi strani neka sofisticirana duhovnost podobna nekaterim mednarodnim katoliskim duhovnim krogom. Vsem je skupno eno: kritika starih duhovnih praks in ponudba bledih alternativ, ki imajo ucinek fast fooda: polna usta, prazna ... .

Ja, priznam, da me vse to zelo vznemirja. Sploh v casu, ko sem zraven v situacijah duhovne bojne fronte - vidim duhovne 'razcefranine', duhovno krvavenje, duhovno dezorientacijo in kar se najbolj boli, Jezusovo ZEJO. Molite zame in za nas vse, ki oznanjamo EVANGELIJ, da bi se MU pustili prekvasiti in biti edina SVEZA NOVOST, ki jo je tako zelo lacno clovestvo! Molimo drug za drugega, druga za drugo, da bi nas Milina 'preklopila' na duhovno raven in bi v polnosti zaziveli JEZUSOV  "odpovejse-vzeminase-hodizamano PROGRAM. Obstaja kaj bolj ucinkovitega? Kaj bolj originalnega? Iskreno povedano, jaz nisem nasla nic kaj boljsega ali ucinkovitejsega... kljub vsem fancy ponudbam sodobnega duhovnega trga.

Konec koncev, vedno pridemo do iste tocke: moj EGO. Pravijo, da je tu tocka RESNICNE SPREMEMBE - ko enkrat sprejmem mojo temo, pustim Milini in izkusim Jezusov objem, tu dol, padejo luskine z mojih duhovnih oci. Tako pravijo.
In se koncno znajdem v Bozji dimenziji, na Bozji nacin, z Njegovim perfumom in lepoto. In se koncno znajdem na tapravem mestu in delezim na tapravem Projektu odresenja, kjer se zgodijo taprave SPREMEMBE, zunaj in znotraj.

Kaj ima to veze z misijoni?
Vse. Biti misijonarka pomeni 100% posvetiti se ODRESENJSKI EKONOMIJI, odresenju clovestva. To pomeni, postati ekspertinja v Njegovih METODAH odresevanja. Ce jih ne prepoznam?? Ce jih ne vidim? Se lahko vkljucim v Projekt? Ne. Brcam v temo... Absolutno. In si domisljam, da sem clovestvu v korist. C.c.c.

Hvala da molite.
Bom raje sla nalozit PRECUDOVITE FOTKE IZ PUNA -
darilo za letosnje poletje 2017.
Z vami,
cariño,
andreja ursulinska




četrtek, 19. januar 2017

KONCNO: POCITNICEEEEEEEEEEEEEE!!!!!

To pomeni RELAX in cas samo za vas!
All yours, torej.
Kako smo? Kako prezivljate POLARNI VAL?
Ce bi vam kaj pomagalo, si predstavljajte, da sem ravno zdaj v 100 % svicajoci vrocini, da sem v bombazu, s poletnim soncem, ki nabija v mozgane in izsesava kakrsnokoli zeljo po gibanju povzrocujoc suso v ustni votlini: pocakajte, grem pit vodo. Bolje?

Grem gledat, kdaj sem vam pisala zadnji, resni mail. Groza: 9.8.2016. Svetujem, da gremo prej na Picasso in dobimo malo okusov teh zadnjih mesecev.... Klikni na: ZADNJE V 2016

Ja. Morje stvari! Gospod je precudovit!!! Nas je razvajal, malo matral, izzival, cakal, navijal in trpel z nami. Car. Na hitro povzemam kronologijo:
21.10 smo slovesno praznovali 80. obletnico prihoda prvih ursk v Limo. Hudo slovesno, z maso in vecernim muzikalom, ki nam je jemal dih. Fantasticna sinergija Carmina Burana klasike s tipicnimi perujskimi tradicijonalnimi plesi in glasbo. Smo pozabile dihat. Ogromno ljudi, morje objemov in
velike milosti so se zlivale na nasega Jakobovega crvicka male ursulinkovske credice. Sem pogledovala Angelo, kako jemlje v dlani ta latino poganjek lastne karizme, ki je v 80. letih razcvetel popke treh popolnoma razlicnih svetov in jih prepletel v en sam urse-a-la-peruana buket. Eksotika za kakrsnen koli slovenski okus, vam garantiram. Sem ujela Angelin nasmeh: Bog, kako je lepa.

(Sem nazaj po enem tednu, :-( Ce bom tako nadaljevala ne bomo prisli nikamor! Grem raje nastevat, ok?)

Obletnico smo slavili konec oktobra. Vicky je odpotovala v Rim na zacetku novembra. S tem smo se znasle v mucnem usklajevanju kdo me bo spremljal v Pachacutec: ni sester, ni misijonark. Stvar sta resevali prostovoljki po mogocnem posredovanju Guadalupske Gospe. Molite!!!
V novembru smo z ognjem Duha zagnali projekt Sveta Ursula - Pachacutec in sprozili dezevanje stoterih daril za otroke iz Pachacuteka: ursulinska familija ucenk, profesorjev, usluzbencev,
pridruzenih, MISSOSu, prijateljev, znancev, poslovnih partnerjev, zupljanov iz Fatime, kompletnega solskega zbora iz drzavne sole Virgen de Guadalupe etc. je v bojnem kriku "SERVIAM" (SLUZIL/A BOM!!!) premaknila zemljo in nebo in uresnicila SRECANJE dveh svetov. V procesu sem sicer izkusila psiho-duhovne krce nevere, strahov, panike, brezupa, izcrpanosti... a na koncu smo vsi slavili cudovito Bozjo dobroto in z ovacijami slavili Boga, ki je velik. SRECANJE! Sopomenka: SPREMEMBA.

November in december sta obarvana s slovenskimi barvami: trije obiski z gorenjskega, postojnskega in vipavskega konca: vse lepo in prav, lepo je srecat ljudi iz celega sveta in govoriti razlicne tuje jezike... a ko pride do socnih trenutkov v slovenscini, do zdravice po slovensko, do nocnega klepetanja o Sloveniji, gre zadeva na popolnoma drugacen nivo. "Krasná si!" (op. prev. ne samo Soca, pac pa kompletna SLO). Tu se trije dokazi na kraju 'zlocina':

Selfiji z Zdravkom, Petrom in Dejanom ter Karmen in Evo! Hvala za SRECAnje!!!


V Pachacutecu smo se vrgli v pripravo na skupinksi krst, prijavljenih 22 otrok in mladostnikov, z druzinami, botri, sosedi. Velika milost zame. Pravila igre v nasi skofiji so naslednja: dvoletna priprava. Nedeljske mase na zupniji. Samski botri s potrdilom o birmi, poroceni pari s potrdilom o cerkveni poroki. Jasno, standard, ki ga zelo redki dosezejo. Smo na misijonu, ne na urejeni, tradicijonalni zupniji, Pastoralni model ni zakramentalni, pac pa misijonski. To vsak otrok razume, sploh zadnja tri leta s papezem Franciskom, ki nam vsakic, ko odpre usta, ponavlja eno in isto. "Smo improvizirana bolnica v zaledju vojne fronte, kjer  je veliko razcefranih udov in izgube krvi. Nismo privatna sofisticirana klinika za izbrano elito."Kakorkoli ze, Guadalupska Gospa je ze nekaj casa nazaj diktirala ritem vesoljnega odresenja s svojim nonshalantnim "Vina nimajo" in to prakticira tudi na nasem misijonu:  nasi krscenci. Puncka spredaj je Flor, moja krscenka. Molite!!!
December je bil hud:
evaluacije in zakljucni rituali na soli, perece zadeve v provinci, pogreb s. Benedikte, adventna priprava v nasi kapelici, enomesecna 'devetdnevnica' h Guadalupski Mariji s slovesnostjo in poskakujoco procesijo ter zakljucnim plesom kar v kapelici, pod veliko sliko Guadalupske Gospe. En mesec pred tem je mali kipec romal od hise do hise z molitvijo roznega venca, pesmimi Njej v cast in
s krekerji za piko na i. Ne znam opisat obcutkov: noc, na tisoce luck po pescenih gricih vse naokrog, mala skupinica 'zvestih', vrisk otrok, vonj sveck in globok, globok vonj Mamine blizine - ko preprosto ves, da bo vse ok, ko ne rabis mislit, bit odgovorna, resevat planet Zemljo... pac pa se prepustit tej nezmotljivi resnicnosti Njene dejavne ljubezni, ki vse postavi na pravo mesto: ja, odpravi celo obup strukturno analiticne neucinkovitosti nase ljube Cerkve. "Acaso no soy tu Madre?" pravi Guadalupska Marija Juan Diegu in Andrejcici (op. prev. "Mar nisem tvoja Mati?"). Itak. In se takoj privijem se malo bolj globoko v njeno varno narocje. Skupaj z malo credico njenih fanov v Pachacutecu, :-)
Kaj se vse? Protokalarni zajtrk z Vodstvom bivsih ucenk, ki koordinira stevilne dejavnosti ne-vem-koliko generacij nasih bivsih ucenk: same emancipirane, amazonsko navdahnjene dame, ki so zarite v razlicne pore politicnega in druzbenega utripa perujskega zivlja. Vcasih mi zastane dih in utripnem z ucki, ko zacutim, kako preko mene, mojega mesa, mojih mej, greha in hrepenenj tecejo nitke med razlicnimi svetovi in tkejo nekaj lepega, nekaj Njegovega, svezega, alternativnega. Klasicni teoloski termin za take 'utripe' je KRALJESTVO, oz. BOZJE kraljestvo ali celo NEBESKO kraljestvo. Malo zastarel izraz za nekaj tako organsko-osvezujoce-alternativnega, :-) Verjetno nam bi vec povedal izraz 'stanje OMEGA' ali DEVETA DIMENZIJA, ali preprosto 'BOZJI EPICENTER'... Ne vem. Molite!!!

Kaj se? Uradni obisk generalne Matere z dvema generalnima svetovalkama in tremi sestrami iz vodstva Braziljske province. Vse to je aktiviralo logistiko nase betezne skupnosti od 19 do 29.12. Nakupi, prevozi, koordinacije, dirkanje, oblikovanje bogosluzja, turisticne odprave... Sestanki so rodili sadove: uradno izginemo z Rimsko unijskega zemljevida kot provinca Peru - Chile in se
pojavimo kot skupnost Sveta Ursula, Peru, pripadajoca Provinci Brazilija 31.5.2018. To leto nas cakajo restrukturacije in najina tradicijonalna konfiguracija novega softwara: misijonarka pripada vsem. Ce me rabijo na enem od 4. misijonov v Braziliji (amazonska dzungla), bom tam. Jezus poskusa biti zelo nezen s konfiguracijo. Vseeno pa mora najprej doseci mojo 'nenavezanost', kar pomeni ruvanje duhovnih koreninic... Molite!!!

Oh. Je tezko locit kaj se dogaja v San Isidru (bogati predel Lime) in v Pachacutece?? Vam verjamem. Pri meni se vse mesa... Ajd, sovrazim dolge bloge. Zakljucimo in nadaljujem naslednjic. Hvala, da ste, hvala da molite in nas podpirate in hvala, da ostajate zvesti. Ste v nasih molitvah in cariñu, :-)
vasa ursa


 

nedelja, 25. december 2016

četrtek, 06. oktober 2016

Evo mene v zivo! Ziveli misijoni!

Dragi misijonarji/ke v Sloveniji in po svetu,

nekaj skromnih video klipov z nasega konca. Prosim, povejte ce povezava deluje, :-)
Veliko mislimo na vas,
zdruzeni v molitvi,
vasa hvalezna s. Andreja in Pachacutec

VIDEO KLIPI s terena 2016

sobota, 01. oktober 2016

Draga Slovenija,

na god male Terezije, nase zavetnice, se vam oglasam z zeljo, da z vami podelim veselje biti misijonarka! Ta teden sem dobila zelo lepo elektronsko posto iz Misijonskega sredisca. Priznam, da me take poste vedno spravijo v zadrego, ker nas misionarje malo idealizirajo.. ces zrtvovanje, zatajevanje, velikodusnost. Cenim in sem hvalezna, priznam pa, da sem osebno dalec od tega ideala eksoticne zrtvovanjskosti. Pravzaprav, priznam, da mi je vedno malo tezko ker tako malokrat res obcutim tezo in zrtvovanjskost ko grem na misijon. Ravno obratno, vsakic ko sem v Pachacutecu in dalec od San Isidra, cvetim! A ni cudno?
Za enkrat vam nalozim fotke, z vsem kar zivim, in se vam kasneje oglasim. Hvala da ste, hvala za vse in se beremo,
vasa hvalezna ursa Andreja

MISIJONSKI OKTOBER V PERUJU

sobota, 13. avgust 2016

#NiUnaMenos #NitiEnaManj


Danes protestni shod v Limi #NiUnaMenos
Shod proti nasilju in posiljevanju zensk,
s parafraziranjem pesnice Susane Chavez "Ni una muerte mas" (Niti ena smrt vec), so Argentinke l. 2015 organizirrale prvi shod v obrambo zenske in proti femicidu.
Chile, Uruguay in Peru sledimo pobudi.
Trenutno spremljam 3 posiljene mlade zenske: agresor? Taksist, trgovec z osebami in stric. Klicem vse posiljene svetnice na pomoc, da gredo danes z nami klicat Kraljestvo spostovanja in miru. In nam pomagajo razumet, da je "ne" NE in da je posilstvo lahko tudi mucenistvo.
Molimo danes, prosim, se posebej za vse posiljene moske, da koncno TABU izgubi moc.
s. andreja

PS Ko sem govorila s franciskanom, odgovornim za mrezo Kausay (proti trgovini z osebami) in ga vprasala, kako prezivi, mi je citiral enega duhovnika: "Zdrzi v peklu in ohrani upanje." Rabim molit.


torek, 09. avgust 2016

AVGUSTOVSKI POSNETKI IZ MISIJONA

Dober dan, draga Slovenija,

ker ste se na pocitnicah, vam grem nalozit nekaj 'v zivo' in se vam ze v naprej opravicujem za slabo kvaliteto posnetkov - ni profesionalno in tata bi me krepko skritiziral. No, boste pa lahko dobili malo obcutka, :-)

Nedeljsko jutro, ko grem kupit kruh:
NASA ULICA na misijonu

Vsako nedeljo gremo na zupnijo, tokrat z mototaxijem:
VOZNJA z mototaxijem na zupnijo

Obisk s. Rosane in s. Jammy ter njunih animatorjev: kapela Divino Niño (ena od petih kapelic Fatimske zupnije: (prvotno posneto za naso mamo)
Kapela Diviño Niño

Masa pri Guadalupski:(preskoci zadnji konec)
MASA pri Guadalupski

Nova masa od Christopherja iz Ruande pri Fatimski Gospe - smo bili hudo slavilni!!!
Nova masa na zupniji
Povejte, ce bo Drive funkcioniral.


Drugace smo pa tu ok. Zima. Svincen mraz. Jezus nam je podaril tri dni duhovne obnove v Chaclacayu: uro in pol stran iz Lime, soncek, zelenje in tisina. Mi je napolnin baterije in razpocil mavrice na obnebju eksistencialne Godniceve biti. Kaj bi me brez Njega? Hvala Ti!!!

Hvala za vse klike (fizicne in duhovne) ob mojem rojstnem dnevu. Skype, Face Book in Peru nam res dajo cutit, kako blizu smo si. V Njem, itak.
Se zelo cuti molitev - Jezus mi je moral obljubit, da vas ´priklopi' na dodatno dozo blagoslovov in Njegove posebne blizine. Vsekakor pa sem vase molitve preusmerjala v vse kanale, ki so vzpostavljeni z ljudmi, mladimi, otroki, ki so v bolecinah, v stiskah, v strahu.. Zaupam v naso 'Mrezo' in duhovno moc molitve. Oni so, ki potrebujejo - jaz se kopam /kot g. Skopusnik/ v natlaceni, od teze pokajoci in prekipevajoci velikodusnosti nasega Boga, ki po ljudeh razsipa svojo ljubezen in radost na svojo ga. Razvajeno. Srecka. Aleluja.

Ce mi se dovolite majhno novicko: v soboto je nasa s. Mateja Korsic zacela novo obliko sluzenja v nasem Redu: pri sosedovih (v Santiagu, Chile) je nastopila sluzbo predstojnice eni ursulinski skupnosti, ki je do sedaj pripadala Nemski federaciji in je v soboto pristopila k Rimski uniji! Vase molitve sem preusmerila tudi nanjo in na ostale 4 sestre. Jih priporocam!!!

Tu se Pikasova fotogalerija: AVGUST v Peruju
Se vam v prihodnje se kaj oglasim.
Blagoslovov in vere.
Z Njim je VSE mogoce,
hujse kot v pravljici, :-)
vasa vdana s. Andreja, osu


četrtek, 30. junij 2016

VSE NAJBOLJSE, SLOVENIJA!!!

Draga Slovenija,

malce z zamudo, a vseeno iz srca VSE NAJBOLJSE!!! Sem se letos pobozno pridruzila devetdnevnici za domovino, na predvecer praznika sem sestram pokazala nekaj pravljicnih you tubovskih video posnetkov o Sloveniji in poplesujoc zavrtela Marjana Bunica SLOVENIJA. Srcece mi je hitreje nabijalo in Jezusu sem se morala nasmehniti, ces staram se ... ali pa je to noter res tisto kar se uradno imenuje LJUBEZEN DO DOMOVINE!? Imam rada Slovenijo? Jap. Pripadam? Jap. S sestrami smo precesale vso galerijo z Dijaninih vecnih zaobljub (a niso lepe nase slo urse??'). 25 junija me je pri zajtrku pricakala slo zastavica, cokolatini in kartice z voscili, za piko na i sem po kosilu vsem skuhala nas Barkafe. Smo en mali bisercek, saj veste, ne? Hvala, da jo cuvate! Aha, okus iz SLO: fotke dveh znamenitih paketov iz Slovenije: ursulinski je potoval rekordnih 6 mesecev, Tinin pa nekaj manj:


In mi?
V Pachacuteku se dogaja: prvobhajancev je bilo pri Guadalupski bolj malo, zato sva z Vicky molili in sli ven, na ulice. Zaceli sva pripravo na prvo sveto obhajilo na drzavni soli VIRGEN DE GUADALUPE, kjer je ze na prvo srecanje prislo 20 peto in sestosolckov. Guadalupska Gospa nama je odprla vsa vrata in za povrh poslala prof. Nelsona, ucitelja verske vzgoje na soli, ter pet gorecih studentk iz Univerze Norte za pomoc. Odlicna ekipa:
 V skupini je skoraj vec kot pol otrok nekrscenih. Mamice prihajajo s svojimi zgodbami, skrbmi in problemi. Moz ne dovoli, tasca hoce pleh muziko, otrok je pri stari mami, botrca hoce biti botrca za vse tri otroke in ne dovoli drugih botrov... Poslusam, klicem Milino, razlagam in zaupam. Sola je na teritoriju zupnije sv. Gabrijel od Zalostne Matere Bozje (pasionisti) torej ne pripada zupniji Fatimske Marije - in ko smo poskusali razjasniti kdo, kje in kaj smo ugotovili, da jurisdikcije niso jasno dolocene in da to povzroca pastoralne, administrativne in se kaksne tezave. Zupnik zahteva ucbenike za prvo sveto obhajilo, ki so povzetki Katekekizma in temeljijo na doktrini. Otroci so cisto v drugem svetu - njihova skrb je kuhanjem za mlajse bratce in sestrice, varnost, da ne bi kdo udrl v njihovo barako, kreganje med mamo in ocimom, starejsi brat, ki se drogira. Nekaj nedelj nazaj smo praznovali OCETOVSKI DAN. Cel dan sem poslusala zalostne zgodbe o 'odsotnih' ocetih. A ni cudez, da pridejo na katehezo???


V maju smo imeli kanonicno vizitacijo skofa iz Callao. Sem brez komentarja. Edina luc mi je Angelina beseda: "Prosite Boga, da prenovi naso Cerkev kakor in kadar mu bo to ugajalo." Res je. On edini je, ki vzdrzuje, prenavlja, deluje v tej omejeni, cloveski zdruzbi, imenovani Cerkev. Vedno bolj se zavedam vseh svojih grehov opustitve, ko Mu pri tem ne pomagam prav dosti. Nimam vere. Tako preprosto. Oh, usmiljenje in casa za pokoro. Molite, da bi v tej eklezialni bedi zmogla prepoznati delovanje Duha po Jezusu Kristusu, nasem ODRESENIKU. Amen.

Smo v zimi. Pachacutec je zjutraj podoben mestu duhov iz kake grozljivke, :-) V Sveti Ursuli razvlazilec v sobi kaze 97 % vlago. Posodo z vodo napolni v rekordnem casu. Nic kaj fajn. Nase starejse sestre prenasajo hude bolecine kosti zaradi svincene vlage. Kljub vsemu pa ohranjajo iskrice v oceh:
na fotki m. Teresija (98 let) z otroci iz Miramara: je skoraj popolnoma gluha. Kot postulantka (pri 19) je z barko priplula v Limo in bila glavna kuharica za domske ucenke in skupnost.
Tu pa umetnina m. Pije (92 let) - pravi da sem to jaz. Sicer sem se pritozevala, da ne vidim nobene podobnosti, a me je zacudeno pogledala, ces "Identicna!" :-) "Ne izgledam cisto nic nunska" sem zmajevala z glavo. "Seveda", je zagotovila, "saj sem ti narisala mobitel v roki!" Pa to ne mores verjet!

Se za konec malo politike.
Junija smo imeli drugi krog predsedniskih volitev: Keiko, 41letna hcerka bivsega diktatorja japonskega porekla, ki je trenutno v zaporu zaradi nespostovanja clovekovih pravic in Kuczynski (PPK), bivsi minister za ekonomijo, ki se je letos odpovedal ameriskemu drzavljanstvu, kjer je zivel kar nekaj let, studiral na Harvardu in Princetonu in igra precno flavto.
Molili smo, da se je se angelckom milo storilo: PPK je za las zmagal. Hvala Bogu, 50.12 % PPK in 49.88% Keiko (v resnici to pomeni 30 000 glasov). Prvic v zivljenju sem dojela, kako je mogoce, da ljudstvo demokraticno izvoli enega diktatorja. Polovica odraslih Perujcev si je zelelo mlado diktatorko, ki je bila od 16 leta starosti strenirana za prevzem oblsti. Njene strice isce INTERPOL, njej soprog je obtozen trgovanja z drogo, ona sama je obtozena pranja denarja... Kljub vsemu je 49.88% Peruja volilo njo. "Zakaj", sem sprasevala: "Ne vidis, da gre vse dol? Ne vidis, da uhajajo vajeti iz rok? Rabimo trdo roko" so me prepricevali domacini. Pol Peruja si zeli trdo roko, pranje denarja, preprodajo droge in kruha ter iger alla Rimljani. Bog je dober! Tokrat smo usli diktaturi.

To za enkrat.
Tu vam nalagam se fotke iz maja in junija. En velik objem in HVALA, iz srca HVALA za navezo, molitve in financno podporo. Naj vam povem, da boste ta teden kupili 40 Svetih pisem za solo Virgen de Guadalupe! Bog povrni. Juhej! FOTOGALERIJA

Za konec se malo misijonkse romantike in en od srca ALELUJA za moj misijon. Veste kaj? Lepo je ziveti udobno, uporabljati inteligentne telefoncke in placevati zavarovanja, da so stvari lahko pod kontrolo ... a se zdalec tako zivljenje ne nudi toliko barv, ritmov, adrenalina in sonca, kot ga daje zivljenje v Pachacutecu!!! Misijon je ZAKON. Tam je Bog. Amen. Vasa s. Andreja.







sobota, 30. april 2016

MAREC in APRIL v novi dinamiki

Slovenija,

evo mene - nova dinamika, novi izzivi, nov look (se vcasih pocutim kot iz Matrixa), :-) Ce priznam, dnevi imajo skoraj tak tempo kot vasi v SLO. Sva z Jezusom spremenila ritem in se greva najino romantiko (beri meditacijo) ob urah, na katere bi bila se ti, s. Marjana, ponosna. Za mlajse genracije urs: ne skrbite, z leti pride meditacija v ranih urah cisto spontano in sploh ni svincena kot smo si prej vedno mislile. Spi po 8 ur do 45 leta in bos potem sveza kot zajec tudi ob 5h zjutra. Neverjetno.
Torej, si predstavljate, pet dni sem v SVETI URSULI, dva dni v PACHACUTECU. Delam vse zivo: so mi kupili inteligentni telefon, da si lahko uredim kontakte, agendo, sestanke, GPS... Sirim znanje spanscine s podrocja gradbenistva, teatra in internetnega bancnistva. Samo gledas. Trenutno pripravljamo regionalno srecanje - pridejo urse iz Karibov, Brazilije in Mehike.
Program za koncertno dvorano je postavljen (med drugim pride tudi Levinasov sin, znan pianist!!!) Nasa hisa je pravljicna: se kar odkrivam zaklenjene omare s srebrnim priborom, krasnimi servisi in en kup stvari, ki se jim samo cudim. M. Esther (85) je carica - sva za veliko noc spravili na svetlo 'kardinalov servis'. So si se angelcki rabili nadet soncna ocala, :-)
Bolj pacasi nam gre vstopanje v administracijo sole - imamo tedenske sesetanke z ravnateljico in predelujemo vse zahtevnejse stvari. Zanimivo. Najlepse je seveda v solski kapeli: sem odgovorna za solske mase vsakega razreda posebej. Vceraj zj sem nasla prvosolcko na vrhu stopnic:
sA;"Hola, princeska!"
Spodnja ustnica se ji nasobi in zacne trest.
sA:"Si dobro?"
Ucke se pocasi polnijo.
sA: "Kaj se je zgodilo?"
Ena krokodilja solza stece po levem licku in kapne na stopnico. 
sA: "Te boli?"
Kodrcki odkimajo. 
Prvosolcka: "Mamice ni bilo zvecer."
Mala plane v neutolazljiv jok in se kar nekaj casa hlipa v moje krilo. Potem mi pove, da gre mamaica zvecer delat in je ni. eveda je z njo nana (varuska) a mimice ni. Itd. Potem grem dol, k Njemu in Ga gledam in mu povem za malo Alehandro in za Luciano in Nicol... in cutim, kako je ves zanje. Hecno, ne? Njemu je cisto vsak/a centralen/na. Vsi so Njegovi, oz od vseh Treh...
Danes zjutraj sem bila na sestanku z Mari Carmen, profesionalno balerino (naso ex ucenko), ki na svoji prestizni baletni akademiji razvija inkluzivne programe za talentirane puncke iz drzavnih sol, crnke, punce, katerih starsi so smetiscarji in nimajo niti za baletne ceveljce... Samo poslusas in slavis cudovito Bozjo ljubezen, ki vziga to baletno misijonarko. In se in  se.

V Pachacuteku nas je malo zdrmalo: ko je Vicky marca sla v Brazilijo (se pripravlja na probacijo) sem ostala sama. Izgleda, da nobena sestra nima casa. Koncn je Guadalupksa Gospa zrihtala dva krat na mesec s. Jammy, naso najmlajso clanico. Za ostali cas rabim zaupat. Porsite za nove misijonarke! Sama ne morem, je prevec nevarno. No, ne samo nevarno: vedno Jezus posilja dva in dva. Zaradi pricevanja...

Ajd, to za enkrat.
Hvala, da ste, hvala da molite, hvala da mislite na nas. Obljubljam mojo molitev in se veselim z vami cudovitih reci, ki jih dela On, ki je NAJlepsi. (Sva zadnje mesece 3MSC = 3 m nad). Izgleda, da naju je letosnja vstajenska drama mocno zadela. Se opravicujem, da vam nisem poslala velikonocne voscilnice! Sem bila z vami, brez dvoma. Samo kake 3 m nad oblaki, :-)

Ker je nemogoce opisat kaj dogaja, sem vam nalozila FOTOALBUM s podnapisi: klik na FOTOALBUM marec - april 2016

To, lahko noc in naj vas bolhe jejo celo noc,
vdana sA

milo receno SE DOGAJA

Draga Slovenija,

danes sva z mojo Mijo (beri sv. Marija od Uclovecenja) diseci po Chanelu 5, smehljajoci, raznezeni od najinega dolgoletnega sestrinstva in praznujoci njen 'rojstni dan za nebesa'. Med drugim sem ji omenila, da mi je tezko, ker se vam ze tako dolgo ne oglasim in ker je Mija vedno za akcijo, me je nagnala tipkat... 

Torej, ze nekaj casa cutim, da si moramo nalit cistega vina (ce lahko izbiram - teran, definitivamente, ce ga ni, rumeni muskat). Mi je ze dolgo jasno, da se matram s pisanjem in smo razlocevali kaj se dogaja. Potem sem bila na predavanjih Antonija Spadara (priporocam CYBERTEOLOGIA ali njegov FB) in zreflektirala, kje cevelj zares zuli: smem biti iskrena?

Dobro, razlogi: preprosto ni casa, razpetost med dvema svetovoma bogatasev in revezev, zakljucevanje tranzicije (beri krize srednjih letih) z aklimatizacijo na nove okuse, podoba Godnicke kot misijonarke, vas feed back, etc. Vse sem imela na jeziku, ko sem se izgovarjala in puscala notranje impulze in vase maile pred vrati. Nekaj socnih debat s Spadarom in njegovi uvidi v digitalni svet in paralelno moja intenzivna analiza digital-stila, ki se ga grem, so mi prizgale zarnico: (fokusarji bi rekli 'shift') med vsemi zgoraj omenjenimi razlogi je v dnu nekaj, cesar se nisem zavedala:
vi.
Eden od pastoralnih tektonskih premikov je prehod od (pomembnosti) besedila k odnosu: jaz pisem blog, ker zelim povedat kako je moj Gospod velik konkretno vam in ne kar nekam na splosno! Nisem hotela pisat objektivnih resnic nase vere. Gre mi za konkretno konkretnim. Vedno, ko sem se vsedla k racunalniku, so se zraven pojavili vasi obrazi, zven vasih glasov, vas vonj.
Ko se mi je prizgala zgoraj omenjena zarnica, sem dojela, da vasi obrazi bledijo. Odhajate. Vasa imena izganjajo. Glp.
Ok - upam, da se razumemo. Izgleda da gre dalje proces 'spuscanja'. Spustila sem vas (fizicno) osem let nazaj. Spustila sem vas (custveno) kake stiri leta nazaj. In zdaj gre spuscanje na globlji ravni, duhovno. Spustiti vas iz duhovnega obcestva kot sem ga bila navajena in najti vas na novi ravni, v notranjem prostoru Presvetega Srca nasega Dragega? Stvar vere. Grrrrrrr. Spet rabimo en salto mortale v veri... OK, vas spuscam, da vas najdem v spet Njem.

Se sploh da kaj razumet?

Zdaj pa izziv zame: znam pisat blog brez zivega stika z vami? Si lahko dovolim spustiti vas iz nase klasicne intenzivnosti in preklopim na drugacno frekvenco?
Zraven bi lahko se dodala, si lahko dam dovoljenje biti misijonarka, ki zivi v najbolj razkosnem delu Lime? Ni to blog, ki komunicira perujski misijon in Gospodovo navzocnost med najbolj revnimi? Bil je enkrat. Je mimo. Sprejmem izziv in vam pisem o tej novi dinamiki, ki je res odstekana? In nic klasicno misijonska??? Jap.

Dobro. Ce ste vi za to in ce je Njemu vsec, gremo dalje. Se prej pa en iskren:
"Hvala, da ste del mojega zivljenja. Hvala za ljubezen in vso podporo. In hvala za obcestvo. Lahko greste... En velik objem po Njegovem Srcu.

Vasa s. Andreja, ursa


sobota, 12. marec 2016

sobota, 27. februar 2016

FEBRUARSKI PERU

Draga Slovenija,

Vrocina, svic in svincen pritisk 100% vlage - uboge moje starejse sestre: sele sedaj razumem, zakaj v teh 80. letih prisotnosti ursulink v Peruju, vecina umre januarja in februarja. Za njih je vrocina
ubijalska.
Kakorkoli, jaz sem cistokrvna avgustovska levinja in me vrocina se bolj razcveti, tako da se nimam kaj pritozevat. No, ja, vseeno je izredno tezko zivet, cutit, se poglobit v POSTNI CAS, ce je vse okrog tebe poletje, plaza in relax. O tem drugic.
Vsekakor, uzitek pasjih dni 'alla peruana' se pocasi izteka. V torek vgriznemo v prvi solski dan. V dzungli, Arequipi in se posebej na severni obali, so pocitnice podaljsane za 15 dni, ker poplave, susa in vrocina onemogocajo noramlno delovanje Institucij. Bitka predsedniskih kandidatov se nadaljuje: danes so grozili predsedniku volilne komisije s smrtjo. Ustanovitelju ene od uspesnih zasebnih univerz so dokazali, da je doktorsko nalogo (in se marsikaj) prekopiral od drugega - ljudje navijajo za oddajo anuliranega volilnega glasu.... Vre.

Godnicka? Januarja sva bila z Jezusom na 'duhovnih Karibih' kjer si je vzel cas za svoje posebne ljubezenske tratmaje, za katere cez leto ni casa. Nebesa. Ker sem bila se vsa 'sveza' od probacije, se je lahko z Milino znasel v tocki Alfa brez ogrevanja. Kaj je vse Bogu lastno delat v nas?!!!?? Kako intimen nam je - dalec bolj intiemen, kot smo sami sebi (kopiram Avgustina). Res je. Zahvaljujte se z mano in Ga povelicujte za vse, kar po Besedi dela in preustvarja.

Prejsnji teden me je zagrabilo in sem obrnila sobo na glavo - v Sloveniji je bila sicer to moja stalna navada, tu v Peruju pa redko cutim to nujo po spremembi. Ob radikalni spremembi sem cestitala Godnicki: kot kaze se je koncno zakljucilo zadnje obdobje (2012 - 2016) s krizo in probacijo vred in startamo na sveze. Krasen obcutek. Izgleda, da sta se tudi dva svetova (Santa Ursula in Pachacutek) nekako skonfigurirala med seboj: pripeljala sem ju domov in jima dala pravico sobivanja. Pripadati obema skrajnostima je trenutna Ocetova volja zame. Zaupam Mu. Cutim kako Milina mehca notranje krce in me dela mehko, da bi lahko zagledala obe skrajnosti z Njegovimi ocmi, da bi oba svetova zacutila z bitjem Njegovega srca. Da bi v Njej nasla moc za preroski ogenj, ki kaze na krivice in prica. Zaupam. HVALA za molitev.

V Pachcacuteku smo vsak konec tedna: zaradi puscavskega peska in improviziranih barak je vrocina se bolj neznosna. Ko odpres pipo (imamo samo eno pipo, skoraj nihce nima pipe z vroco vodo) pritece voda, od katere se kadi. Cevi so od vrocega peska pregrete, :-) Nisem mogla verjet! Nedeljsko maso smo prestavili na 7.30 zj. Vsak teden nam Jezus pripravi kaj posebnega: spomnim se Samirja, fantka starega eno leto in pol, s katerim mora biti nekaj narobe. Joce od kar je dopolnil 7 mesecev. Njegova sestrica Ruby naju je z Vicky prisla prosit naj pomagava. Ravno sva zaceli molit vecernice. Takoj sva pustili brevirje v kapelici in sle k sosedovim. "Pustiti Jezusa zaradi Jezusa", tako to imenujejo svetniki. Stopili sva v prostor, ki sluzi za jedilnico, dnevno sobo, tesarsko delavnico itd. Stara mama, odlocna, podjetna zenska, je zelela spremeniti temo pogovora. Vse me je bolelo: okolje, kjer je tezko zaznati mehko prsenje vere, kjer je signal hrepenenja po Navzocnosti sibek, kjer je tezko ujet utrip otroske zaupljivosti v "Njemu-je-VSE- MOGOCE gotovost". Obcutek luknje je zavibriral z mojo luknjo, z mojim pomanjknjem vere: (POMNOZI MOJO VERO!!! POMNOZI MI VERO) zato sem se skonektala z vami. Zaupam v vase molitve in vero. Po pogovih, Inka Coli, piskotih in maminem porocanju glede zdravstvenih pregledov, sem prosila vodo in sol, blagoslovila in zacela z molitvami. Slavljenje, klicanje Miline, prosnja po mogocni roki Boga za to druzino, za Samirja in zarotovanje. Molitev ozdravljenja. KAR IMAM, TO TI DAM, V IMENU JEZUSA KRISTUSA... Sobo, hiso in druzino sem zalila z blagoslovljeno vodo in pustila, da Jezus vzame stvari v svoje roke - Samir, ki je prej jokal, se skrival in postajal agresiven, je zacel dajat krizce na cela svojim sestricam, mami, stari mami, starem ocetu. Z Vicky sva se vrnili v kapelico: hvalezni, da smeva biti v Njegovi ekipi. In moliti v telesu.

Neke nedelje smo se po masi odpeljale na en konec Pachacuteka, ki ga se nismo raziskale. Videle smo ljudi, ki so izginjali v majhnih ulicah na levi, nosec marele za plazo in druge dodatke. "Plaza!" smo se drle. Suzukeca sem zapeljala v najblizjo ulico in zakorakala med hude go. kuzote, jezne, da si dovolim na njihov teritorij. Vicky, Rosana in Carol so ostale v avtu. Ko


sem se povzpela na pesceno sipino, da bi ugledala plazo s kopalci, mi je zastal dih: pred mano so se razprle pescene sipine, dalec dol pred mano so bucali visoki valovi, v zraku pa se je elektrilo cisto nekaj drugega in ne preserna druzba na plazi: napeta tisina na stotine oseb, ki so posamezno, po dva in dva ali kaksen vec sedeli pod improviziranimi sotorcki, plastiko, marelo. Invazija. Metoda, tu v Peruju, kako na nelegalen nacin dobis en kos drzavne zemlje. Dostikrat sem ze slisala za invazijo, a se nikoli nisem bila na kraju v zivo. Takoj sem se spomnila pripovedovanja, kako zelo nevarno je sedeti po 24 ur, tedne, na istem kraju, v mrazu in vrocini, v strahu pred policijo ali 'matadorji', ki jih posilja mafija, da te odstranijo (ne glede kaksen je tvoj konec) in da sama prevzame tvoje kvadratne metre. Sestre so prisle za mano medtem, ko sem se zacela pogovarjat z bliznjim moskim. Ljudje so bili tam ze vec kot 5 dni. Cakalo jih je se 15 dolgih 24-ur. S pogledom sem sla po sipinah in blagoslavljala. Naj jih angeli varuhi varujejo, naj jih Nadangel Mihael sciti. Naj nihce ne izgubi svojega zivljenja ali casti na tem kraju, tako blizu nase Guadalupske Gospe.

Se za konec fotke iz hribov: sestre so zelo dobre in so mi podarile pet dni v Pukaraju!!! V torek zv sem sla gor - z razbijajocim srckom - bila v sredo in cetrtek na HISI SANJ 2016, sodelovala v petek na SLOVESNEM ZAKLJUCKU, peljala v soboto animatoje v dzunglo (San Ramon) plavat, pela z zborom v nedeljo zj pri poslovilni masi zupnika Ederja Camarena (prestavljen na zupnijo Rosenberg) in bila popoldne na zuru, meni v cast, pri nas doma. Kot v dobrih, starih casih... Fotke: PUCARÁ 2016 Sem poslala Potovkam 2014 eno srcno e posto, ker je ga. Yina izpeljala Projekt Hise sanj se z vasim fondom, ki so ga Potovke pustile. Ker sem bila gor tako dolgo, sem imela moznost sedet in poslusat podrobnosti pocenih src, bolezni, problemov in custvenih vojn nasih Pukarajcev/ajk. Kako so ze vsi odrasli! In nasi gumbki iz knjiznice!! Komaj sem jih prepoznala... Vsi vam posiljajo pozdrave in se vam iz srca zahvaljujeo za materialno in duhovno pomoc. Ste bili gor z nami!

Se eno misijonsko:
v Pukaraju sem bila pri mami Pukash. Je ze vec mesecev v postelji in jo vse boli. Ko smo se zbrali, da bi skupaj z njo molili in pozegnali sobo, sem med globoko, zbrano molitvijo ugledala na okenski polici tole.

No, pogled na pokojnikovo lobanjo v sobah nasih ljudi ni nic nenavadnega, se nikoli pa nisem videla, da bi cloveski ostanek krasila modra, pletena kapa (chuyo). Jasno, da sem se premagala do konca molitve, potem pa vprasala druzino kdo je castitljivi prednik na okenski polici. So mi povedali, da so lobanjo nasli zgoraj na njivah in da so ji kupili kapo, da so pokrili poskodbe na licu (gelj levo stran). Sem jih vprasala, ce so gotovi, da je lobanja res moska in ce je g. Anonimnemu vsec, da imajo en del  njegovih ostankov v sobi. (Namrec, ce je v resnici 'ona', bi morala biti kapa roza barve). So me malo debelo gledali, a so kasneje pretresli vprasanje. Zvecer je prisla k meni clanica druzine in mi z siroko razprtimi ocmi zaupala, da se je zgodilo nekaj nenavadnega... Po mojem odhodu so praznovali rojstni dan necaka. Ugasnili so luc in ob svecki na torti peli HAPPY BIRTHDAY. Ko so kasneje pregledali fotke in posnetek na inteligentnem telefoncku so z grozo ugotovili, da se na vseh fotkah pojavljajo dve lucki v obliki oci. Isti dve ucki sta krozili okrog druzine, ko se je snemalo. Preden se je prizgalo luc, sta se ucki dvignili in izginili pod strop. "Nauk zgodbe?" sem vprasala. "Verjetno je to res gospa in ne gospod", mi je pritrdila pripovedovalka. "Bo gotovo se prisla nazaj, da vam pove, ce ji je vsec, da imate en kos nje na okenski polici" sem sepnila. Ne vem sicer, ce bi morala jaz prevzeti nase katehezo o pokopavanju mrtvih in vstajenju mesa, a zaenkrat je ga. Anonimna kar sama uredila zadevo. Tu se najin selfie: 

PRAH SI IN V PRAH SE POVRNES.
Lupcka vsem,
vas imam rada
in vam klicem: "Spokorimo se in verujmo v Evangelij!"
Bozje usmiljenje je precudovito,
vasa vdana s. Andreja

PS HVALA HVALA HVALA HVALA HVALA HVALA HVALA HVALA HVALA HVALA 





sreda, 16. december 2015

FOTODECEMBER 2015

Hola, Slovenija,
nadaljujem s fotkami:

 Maturantke na obisku v nasi skupnosti.
 Ucenje kitare.
 Srecanje nasih bivsih ucenk, m. Esther.
 Procesija Device Guadalupske.
Osnovnosolke na solskem dvoriscu. 
 Andrea iz Nemcije, koordinatorka nasih prostovoljk - pospravlja naso pinky kapelico.
 Solske prireditve v nasem Avditoriju.
 7 uciteljic (MISSOSU), ki nam pomagajo pri katehezi prvoobhajancev.
 Mednarodna izmenjava ucenk iz Dallasa, USA.
 'Moj' bend iz Fatime.
 Prvoobhajanke SU.
 Prvoobhajanci PC.
Sveti Miklavz z direktivo bivsih ucenk.
Kako pometamo pred nasimi hisami.

Nas notranji vrt.

 Pri sosedovih.


 
Mariela.
Adrianna (leva) in Aissa (desna).

Ok.
Nekaj malih fleshev na del tega, kar mi je dano zivet. Verjetno imate zdaj zelo jasno sliko: crno bela resnicnost Peruja, tabogati na eni strani in tarevni na drugi - prvi grdi, drugi revezi. Oh, ko bi le lahko dojemala stvari tako preprosto. Obljubim, da vam v prihodnje pokazem vse, kar se dela za ozavescanje: tako prvih kot drugih. In kakor vi trenutno dozivljate, kako z lahkoto izgubis socialno varnost in zdrsnes na rep druzbe, tako se dan na dan dogaja tu, pri nas. Zaupam, da me Jezus zeli tocno v tem 'zabjem dvozivju', ker kot kaze rabim neke nove software. Zaupam in vcasih stiskam zobe, vcasih 'bentim' in vcasih jocem. Vsakic, ko to pocnem, ste mi vi in vase molitve in vasi kliki in vas denar v pomoc, v mir in v 'blizino'. Jezus vstopa po vsem tem dvozivju v zivljenja vseh nas, mene prve, v zivljenje tabogatih in tarevnih. Z vaso podporo je vse drugace, bolj varno.
HVALA.

Za konec se malo misijonske klasike kot ocvirek na zgancih (jih lahko kar voham)!!!
Nasa hisica je iz trdega kartona in postaja luknjava na vseh koncih. Zadnje teden je pocila kanalizacijska cev, tako da se je nasa slavna roza kapelica spremenila v 'bazencek', poln okolju neprijetnih vonjav. Z veliko ljubeznijo sva z Vicky drgnili pod z varekino. Sosed Juan je koncno stvar odkril, zakrpal in zastavil s kamni. Zmaga.





To.
Smo z vami 20.12.
Racunam na vas se naprej in vas v imenu mojega Dragega prisrcno pozdravljam: smo ze vsi mrzlicni zaradi Njegovega zura!!! Vsi povabljeni!!! On se nic ne ve... Prinesite Rumeni muskat in poticko. Vse ostalo je zrihtano!!!!!!!! Dobra muzika in se boljsa druzba. Garant. Vasa,
Andreja, misioursa


 Taki so soncni zahodi v Pachacuteku, :-)