petek, 05. maj 2017

"Jesenski" Peru 2017

Lazem. V Peruju ni jeseni. Imamo samo dve dobi: dezevno (alla poletje) in susno (alla zima). V teh tednih preklapljamo na tasusno dobo. Vse ok. Fenomen El Niño se je izdimil kot se je nepricakovano umaterializiral. Trenutno nasi ljudje na oskodovanih podrocjih cistijo blato iz his, pohistva in loncev, nanasajo na kozo vse kar odganja morilske komarjeve pike in trepetajo pred epidemijami derenge, ebole in chikigunje. Hvala za vas denar: gre ta teden v Piuro in bo v soboto, na stoto obletnico Fatimske, izrocen otrokom v obliki zimnic. Smo posvojili 36 otrok! Hvala vam in sv. Jozefu.


In mi?
Toliko vsega, da ne dohajam! Moje sestre se matrajo z bolecimi vremenskimi sremembami. 100 % vlaga je nekaj najbolj mucnega za stare, artritisne kosti. Na soli smo delali na Modulu karizme in sedeli ob nogah sv. Angele - je res, kar pravi Agostino: ne mores se ji upret. Ima tak notranji zar, da bi jo pil...
V Pachacutecu je bilo dosti sprememb: g. Christopha iz Ruande so premestili v bogoslovje, Oscar in Gumercinda sta se preselila v sirotisnico na drugem koncu naselja. Vsi smo jokali. Lady ni bila sprejeta na univerzo in jo je - po dveh letih priprave - zlomilo. Pri nas navadno srednje sole ne pripravijo dovolj za sprejemce na faks, zato gredo v vecini vsi maturantje na akademije, ki so zelo drage in trajajo tudi do 3 leta.


S. Barbara iz Poljske je zagrabila misijon z obema rokama - kako je Gospod velik! Hvala za vaso molitev! Koliko lazje je biti v dvoje, potegniti smrtnonosno orozje roznega venca iz zepa skupaj in dati Gospodu slavo med divjem razbijanjem glasbe v zgodnjih jutranjih urah. S. Barbara je prisla v Peru za 8 mesecev a je ze hitro kazala simpotome PERUANITISA: v teh tednih je uradno zaprosila, da se ji transfer podaljsa za eno leto. Prosite Guadalupsko Gospo, da posreduje cudez (glej fotke iz misijona)

Veliki teden je bil mocan. Za veliki cetrtek mi je bil podarjen dan med oskodovanci plazov: smo sli z ekipo iz Sole v Cajamarquillo (glej fotke). Ko sem stala tam sem Ga sprasevala ali je mogoce priti se do nizje tocke kot so ti ljudje? Ljudje pripovedujejo, kako se borijo cez dan in podeljujejo svoje najvecje strahove: bobnenje skal v deroci vodi, trohnece zivali z vsemi okuzbami, bolan dojencek, otrokova zeja, mraz. Sotori jih ne zascitijo. Drzava ne pride pogledat situacije. Je mozno iti se globlje dol? In med njimi, ob njih, sem iz dna srca klicala Odresenika: "O/Resi nas!" Verjetno so me zato tako zadeli njihovi pogledi in besede: "Bog sprevidi! Samo, da smo preziveli! Niti en dan nas ni pustil brez hrane. Vedno se pojavi pitna voda za sproti! Zaupamo."
In potem pripovedujejo zgodbe malih in velikih cudezev in dobrote ljudi in upanja, ki je tako globoko zivo v njih. V brezupu upanje. V temi luc. V mrazo toplina. V grehu ljubezen.
Skrivnost velikega cetrtka in sluzenja - biti suzenj in se ponizati do dna, biti toplina v mrazu in ljubezen sredi zla.
"Ne bos mi nog umival" je siknila stara Andreja sredi te Bogu-za-hrbtom drame. "Ne bos imela deleza z mano..." je bil odgovor. Sem pozrla slino: nemogoce je sluziti, ce se prej ne pustis dotakniti Suznju ljubezni, ki ti lahko v sekundi zrusi vse fasade pravicniske rigidno-sam-s-sabo-zadovoljne aktivnosti, ki ti dajo verjeti, da si v Eliti Gospoda Boga in te polni z 'glej-me-kako-se-zrtvujem' efektom. "Umij me! Komplet!"


In se morje drugih stvari!
Dva dni je bil z nami Tadej. Je vse disalo po Sloveniji in Sticni in cudenju! Kot da bi se ustavil cas in bi bila potegnjena v slovensko pravljico, :-) V nedeljo sem sla na letalisce po Suncicu, prostovoljko iz Varazdina in sedaj obcudujem brate Hrvate, kako se organizirajo, da bi ji bilo z nami lepo.
Jutri grem na drug konec Lime za en teden v CEFAS dinamiko lastne rasti in centriranja. Moje sestre so zlate - mi podarjajo eno globinsko sesanje zadnjih petih let s profesionalno ekipo duhovno - terapevtske kakovosti (CEFAS = jezuitski duhovni center v Guatemali) Remont, bi rekli. Se vam priporocam.
Tu se galerija, da boste lahko videli v zivo: FOTOGALERIJA

Se priporocamo in vas izrocamo.
Jezus je ZMAGAL. Cista ZMAGA. Pustimo Mu, da uziva ZMAGO. Je malo mucno, ko Mu kar naprej uzaljeno kazemo fotografijo nasega pokopanega (starega) Jaza, ces trohni, zaudarja, nos mu je odpadel... Itak. Kaj lahko pricakujes od trupla? Mi pa nismo vec tam - mi smo novi! Je tezko, ne??? Ja, po moje je to najtezje verjet - ce to RES verjamemo, nismo vec vazni mi. Nismo vec v centru. Aj, aj. :-) Auch!

Do naslednjic!
Vas pogresam.
Objem, s. Andreja
bivse truplo s krci NOVEGA izgubljena med pentljami ZMAGUJOCE strani 
Uf, le kaj mi bosta rekli mama in Jakobincica - zadnje case se pritozujeta da govorim neko nerazumljivo slovenscino. Glp (grizenje-nohtov-efekt).




Posledice naravnih katastrof v Peruju, marec - april 2017

Dober dan, draga Slovenija,

po dolgem casu se vam oglasam. Za veliko noc sem se povezala z vami preko duhovnih omrezij, nisem pa nalozila niti enega materialnega pozdrava. Se opravicujem! Evo, voscilo:


V teh tednih sem dosti sprasevala Jezusa kako je v resnici dozivljal zadevo. Znova in znova sem prisla do obcutka, da so se Njegovi pocutili malo tako kot ti trije junaki: med rusevinami PREJSNJEGA, v nevarnosti SEDAJSNJEGA in z okusi PRIHODNJEGA.... Malo zmedeni, ne da bi razumeli, kaj se dogaja in vendar aktivni. Ste gledali film "Risen"? Tam rimski centurion tisci v Petra z vprasanji o Jezusu. Bogi Peter kar naprej odgovarja: "Ne vem! Ne vem. Ne vem..." Na koncu pribije: "On je. Mi MU samo sledimo, kamor nas poklice! Ne vem kaj bo potem..."

Res je.
Pojma nimamo. Ce smo res Njegovi in ce smo res v Njegovi MATRICI, je edina trdnost On - vse ostalo okrog se nam maje. Zato je Njegov "NE BOJTE SE!" res BOMBA novica! "Zadeva ne bo usla z vajeti. Vse imam pod kontrolo. Ne boj se, mali/a."

Vsak dan molim(o), da bi ta bomba eksplodirala v vsakem izmed nas, da bi zaziveli Resnico in bi skupaj z Rimljanom priznali: "Ne vem. Edino kar vem je, da ne bom nikoli vec isti/a."

Tu fotoalbum iz enega od unicenih koncev Peruja. Vam ga posilja Paola.
Lupcka, sA.

FOTOALBUM cajamarquilla

petek, 31. marec 2017

Poplave v Peruju: El Niño


Tako izgleda.
Prides na obmocja, kjer je voda preplavila bregove (Lima) in najdes tole.
Ce pa potujes na sever najdes tole:
Postana voda, ki smrdi po kanalizaciji, zeja in negotovost: "Kdaj bo konec?"
Nimas besed.
So stvari, ki se ponavljajo na tem koncu planeta ze tisocletja, le da so bili stari pametni in niso gradili svojih mest na nevarnih obmocjih - do danasnjih dni ostajajo arheolske zone zunaj nevarnosti. In ko sprasujem ljudi, kako je mogoce, da obcine ne gradijo odtocnih jaskov in ne iscejo resitve za naslednji udarec 'El Niña' cez kakih pet let, skomignejo z rameni in pripomnijo "korupcija. Zupani vejo, kaj nas bo doletelo, a jih ne briga." Revscina. To je resnicna revscina: da sedis na kupu zlata in prosis vbogajme... ker te ne briga. Ali ker ne ves, da sedis na zlatu.
Peru se je mobiliziral:
in se pokazal tak kot je, solidaren in 'cariñoso' in socuten in lep:

 





Kakorkoli.
Ko sem med enim in drugim in gledam in cutim, kako bolecina mojega bliznjega, njegov/njen strah, trauma zareze v moje meso, me boli da ne morem vzet nase in mu/ji olajsati tezo.

Sploh ko sem ob malih, ki so se vedno v soku od strahu: so bili na strehah, v bregu, poslusajoc drveco vodo in bobnenje kamenja dol cez njihova dvorisca in domove. Kar boli...

In vendar, tam med sotori in smradom in blatom, zaznavam globoko zilo vere, trdozivost, eksistencialno zilavost, ki ima moc zaceti vse znova. Diosito preveerá - Bogec bo poskrbel.

Ja, Ti bos poskrbel.
Ti skrbis, da so v Tebi mocni in nezlomljivi
in zivijo kar je edino potrebno.

Smem bit iskrena?
Biti tam te spremeni.
Milni mehurcek poci.
Ostaja kar je golo
in resnica.
Buuuuuuuuu.
Vcasih cutim, da grabim po vasih molitvah in navezi, :-)
(Neformalno smo temu vcasih rekli: "Pr'pa.")
Hvala za vse,
objem,
vasa s. Andreja

sobota, 18. marec 2017

naravna katastrofa: FENOMEN "EL NIÑO COSTEÑO"

Hola, Slovenija,

cisto na kratko: sem vam pisala da pricakujemo 'el Niño' - na severu so vode narastle zaradi dezja ze prej, a zadeva se je razsirila na vse konce, celo v Limi in na jugu v Arequipi. Nase skupnosti niso na nevarnih obmocjih. Poskusamo pomagati kjer je mogoce: sem bila dva dni v Zbirnem centru, kjer se zbira obleka, voda, zivez za prizadete konce Peruja. V trgovinah je zelo tezko kupiti vodo, voda iz vodovoda je omejena za celo drzavo. Vsi molimo, da bi se nas Gospod usmilil in storil, da neha dezevati.
Prosim, molite za vse tisoce, ki nimajo strehe, za vse izginilu in za vse, ki so v teh trenutkih tako prestraseni zaradi narascanja voda, da ne morejo niti spati.
Hvala za navezo,
vasa Andreja

Klikni na: Stanje v Peruju

četrtek, 09. februar 2017

PUNO - JUG PERUJA, preprosto NEPOZABNO

Preden me nas Dragi ugrabi za najino 'osemdnevne Karibe' (beri letne duhovne vaje),
vam z veseljem nalozim Picasov album:
moje sestre so mi podarile 5dnevi odklop v Punu. Sem bila na jugu prvic v zivljenju! 26 ur na busu. Na sam praznik Device Kandelarije (Svecniske Matere Bozje). V soncu in mrazu. Ob pravljicnem jezeru Titikaka, ki se je obdajal v take carobne barve, da sem kar sedela tam zraven in strmela.
Gostili so me benediktinci, tako da sem lahko cmokala ob dolgih urah petega oficija in se cudila starodavnim ursulinskim genom, ki so butnili na svetlo: je res, da 400 letne monasticne tradicije ne mores tako zlahka izbrisati iz mesa. In arheoloski centri iz XIII stoletja, kultura Colla, in visina 3 900 z ovcami in pastiricami. In mir, tisina, samota, ...
z Jezusom, sama.
Eccola,
da boste cmokali z mano.
Lupcka,
s. A.

PUNO fotoalbum

Duhovnost?!

Preden se izgubim v prevodu za nekaj mesecev bi rada z vami zvecila eno zadevo, ki me ze dolgo zuli. Ko poskusam povzeti zadnje mesece in strniti v neko logicno pripoved, imam obcutek, kot da vam izkustvo plavanja v razburkanem Pacifiku zelim pricarati s polivanjam vasega palca na nogi z vodo iz Zaline plastenke. Buuu. In kar me se bolj zuli je dejstvo, da v resnici vso to akcijo in dirkanje in dogodke in obveznosti sploh ne dozivljam tako, kot zveni iz zapisa. Hecno, ne?

Ko sem poskusala slisat Milino, ki naj bi mi dala kaksen namig glede bloga, je ven butnilo samo nekaj kljucnih situacij:
ENA OD NJIH JE .... NPR: (se spomnite Projekta bozicnih daril za Pachacutec?)
sedim po tursko ob 4.30 zjutraj pred sliko sv. Jozefa in cutim topo bolecino v centru eksistence, ki ima svoj vzrok v dejstvu, da so se tri strani s Seznama vseh 710 otrok zalozile in smo se nekaj dni pred dnevom "D" znasli brez podpisov, ki bodo zagotovili darila za vseh 112 otrok. Topo bolecino bi najlazje primerjala z mletjem lastnega drobovja z masino, ki jo mesarji uporabljajo za mletje mesa. :-) Ups. Malo prevec plasticna prispodoba? In evo, mene, ob 4.30 zjutraj, gledam mojega dragega Jozefa in mu ponavljam eno in isto: "Prosim, bi lahko zrihtal? Prosim?" In ko se gladina v naslednjih 40 min malo umiri, ko dovolim krcem, da popustijo in izpraskam nekje na enem koncu Godnicke nekaj gramov zaupanja, razumski argument "NEMOGOCE JE DOBITI 112 DODATNIH BOTROV ZA TEH 112 OTROK V STIRIH DNEH" zacenja bledeti, popuscati, izginjati. In koncno (cez kako uro in 8 min) prebije skozi plasti cloveskega Njegov tipicni "VERUJES?'" in z na siroko odprtimi ucmi trepnem tisti kljucni, kozmicni "JA". In v istem trenutku moje 'drobovje-a-la-mleto-meso' dobi nekasno dozo protibolecinksega morfija in se celoten trupelc sprosti. In vem, da bo OK. In odkorakam ven iz kapele (ob 5.39 zjutraj) z obcutkom, ki ga je imela Neytiri ob Avatarju tik preden zajezdita Toruk Makto. (Ne bom prilepila fotke, da se ne pohujsate.)
PS Sveti Jozef je uskladil, koordiniral in prisel do 115 daril v stirih dneh. Stoj in glej! Slava.

Kaj zelim povedat?
Da resnicna zivljenjska zila ne tece na povrsju, v akciji. Epicenter dogajanja je spodaj, v dimenziji X, kjer imas obcutek, da si potapljac, 10 m pod gladino. Zgoraj cofotajo, skacejo v vodo, poganjajo blazine... in ti si tu spodaj, kjer ni casa, kjer odkrivas cisto drug svet, ki je srce vsega obstojecega. Mogoce mi je zato tako blizu vse kar je Matrix, Narnija, Harry Potter, Avatar ali celo, hkm, Twilight. Paralelna resnicnost, ki te popolnoma absorbira, predimenzionira tvojo 'zemeljsko realnost' in relativizira vse, kar zemeljskega se ti dogaja. Res je, da ne poznam nobene omare (Narnija) ali zelezniske postaje (Harry Potter 9 in 3/4) za 'preklop' med svetovi. Edino kar izkusam je Milina, Sveti Duh, ki me duhovi, dela duhovno, mi da prepoznati DUHOVNO v svetu.

Zato me tako zuli! Je namrec skoraj tragicno videt eno ekspertinjo/a iz duhovnosti (beri redovnico/ka, duhovnika, posvecenega/o, bogoslovca, junioristko), ki se ubija z aktivnostmi in ni izgubljen/a po Milini v epicentru Boga. Ne ostaja spodaj, pod gladino vsakdanjega. Ne omogoci nasim Trem z vso nebesko Ekipo (od svetnikov do angelskih specialnih enot in ostalih bitij) transformirat, dotikat se, spreminjat, prezracevat, ozdravljat. In ce ne zivi znova in znova teh preklopov in ucinkovitosti Boga v svetu, se vsask dan bolj odtujuje od svojega lastnega sredisca, od Luci, in se ohladi.


Boste rekli, kaj ji je? Moj tata bi rekel, "pa kaj filozofira?"
Verjetno me to zuli zato, ker sem ravno zdaj v obdobju kolosalnih sprememb, tako zunaj, okrog sebe kot tudi znotraj, v meni. Opazam, da me vprasanje sprememb (nasega ursulinskega Reda, skofije v Callo, vesoljne Cerkve, perujske druzbe, epoke, moje skupnosti ipd.) resnicno provocira.

V nasih krogih teologije osvoboditve se razmislja v eno smer, v ursulinskih krogih - moje OSEBNO mnenje, ni receno, da je tako RES!!! - se zacenja ´prijemati' po eni strani feminizem po drugi strani neka sofisticirana duhovnost podobna nekaterim mednarodnim katoliskim duhovnim krogom. Vsem je skupno eno: kritika starih duhovnih praks in ponudba bledih alternativ, ki imajo ucinek fast fooda: polna usta, prazna ... .

Ja, priznam, da me vse to zelo vznemirja. Sploh v casu, ko sem zraven v situacijah duhovne bojne fronte - vidim duhovne 'razcefranine', duhovno krvavenje, duhovno dezorientacijo in kar se najbolj boli, Jezusovo ZEJO. Molite zame in za nas vse, ki oznanjamo EVANGELIJ, da bi se MU pustili prekvasiti in biti edina SVEZA NOVOST, ki jo je tako zelo lacno clovestvo! Molimo drug za drugega, druga za drugo, da bi nas Milina 'preklopila' na duhovno raven in bi v polnosti zaziveli JEZUSOV  "odpovejse-vzeminase-hodizamano PROGRAM. Obstaja kaj bolj ucinkovitega? Kaj bolj originalnega? Iskreno povedano, jaz nisem nasla nic kaj boljsega ali ucinkovitejsega... kljub vsem fancy ponudbam sodobnega duhovnega trga.

Konec koncev, vedno pridemo do iste tocke: moj EGO. Pravijo, da je tu tocka RESNICNE SPREMEMBE - ko enkrat sprejmem mojo temo, pustim Milini in izkusim Jezusov objem, tu dol, padejo luskine z mojih duhovnih oci. Tako pravijo.
In se koncno znajdem v Bozji dimenziji, na Bozji nacin, z Njegovim perfumom in lepoto. In se koncno znajdem na tapravem mestu in delezim na tapravem Projektu odresenja, kjer se zgodijo taprave SPREMEMBE, zunaj in znotraj.

Kaj ima to veze z misijoni?
Vse. Biti misijonarka pomeni 100% posvetiti se ODRESENJSKI EKONOMIJI, odresenju clovestva. To pomeni, postati ekspertinja v Njegovih METODAH odresevanja. Ce jih ne prepoznam?? Ce jih ne vidim? Se lahko vkljucim v Projekt? Ne. Brcam v temo... Absolutno. In si domisljam, da sem clovestvu v korist. C.c.c.

Hvala da molite.
Bom raje sla nalozit PRECUDOVITE FOTKE IZ PUNA -
darilo za letosnje poletje 2017.
Z vami,
cariño,
andreja ursulinska




četrtek, 19. januar 2017

KONCNO: POCITNICEEEEEEEEEEEEEE!!!!!

To pomeni RELAX in cas samo za vas!
All yours, torej.
Kako smo? Kako prezivljate POLARNI VAL?
Ce bi vam kaj pomagalo, si predstavljajte, da sem ravno zdaj v 100 % svicajoci vrocini, da sem v bombazu, s poletnim soncem, ki nabija v mozgane in izsesava kakrsnokoli zeljo po gibanju povzrocujoc suso v ustni votlini: pocakajte, grem pit vodo. Bolje?

Grem gledat, kdaj sem vam pisala zadnji, resni mail. Groza: 9.8.2016. Svetujem, da gremo prej na Picasso in dobimo malo okusov teh zadnjih mesecev.... Klikni na: ZADNJE V 2016

Ja. Morje stvari! Gospod je precudovit!!! Nas je razvajal, malo matral, izzival, cakal, navijal in trpel z nami. Car. Na hitro povzemam kronologijo:
21.10 smo slovesno praznovali 80. obletnico prihoda prvih ursk v Limo. Hudo slovesno, z maso in vecernim muzikalom, ki nam je jemal dih. Fantasticna sinergija Carmina Burana klasike s tipicnimi perujskimi tradicijonalnimi plesi in glasbo. Smo pozabile dihat. Ogromno ljudi, morje objemov in
velike milosti so se zlivale na nasega Jakobovega crvicka male ursulinkovske credice. Sem pogledovala Angelo, kako jemlje v dlani ta latino poganjek lastne karizme, ki je v 80. letih razcvetel popke treh popolnoma razlicnih svetov in jih prepletel v en sam urse-a-la-peruana buket. Eksotika za kakrsnen koli slovenski okus, vam garantiram. Sem ujela Angelin nasmeh: Bog, kako je lepa.

(Sem nazaj po enem tednu, :-( Ce bom tako nadaljevala ne bomo prisli nikamor! Grem raje nastevat, ok?)

Obletnico smo slavili konec oktobra. Vicky je odpotovala v Rim na zacetku novembra. S tem smo se znasle v mucnem usklajevanju kdo me bo spremljal v Pachacutec: ni sester, ni misijonark. Stvar sta resevali prostovoljki po mogocnem posredovanju Guadalupske Gospe. Molite!!!
V novembru smo z ognjem Duha zagnali projekt Sveta Ursula - Pachacutec in sprozili dezevanje stoterih daril za otroke iz Pachacuteka: ursulinska familija ucenk, profesorjev, usluzbencev,
pridruzenih, MISSOSu, prijateljev, znancev, poslovnih partnerjev, zupljanov iz Fatime, kompletnega solskega zbora iz drzavne sole Virgen de Guadalupe etc. je v bojnem kriku "SERVIAM" (SLUZIL/A BOM!!!) premaknila zemljo in nebo in uresnicila SRECANJE dveh svetov. V procesu sem sicer izkusila psiho-duhovne krce nevere, strahov, panike, brezupa, izcrpanosti... a na koncu smo vsi slavili cudovito Bozjo dobroto in z ovacijami slavili Boga, ki je velik. SRECANJE! Sopomenka: SPREMEMBA.

November in december sta obarvana s slovenskimi barvami: trije obiski z gorenjskega, postojnskega in vipavskega konca: vse lepo in prav, lepo je srecat ljudi iz celega sveta in govoriti razlicne tuje jezike... a ko pride do socnih trenutkov v slovenscini, do zdravice po slovensko, do nocnega klepetanja o Sloveniji, gre zadeva na popolnoma drugacen nivo. "Krasná si!" (op. prev. ne samo Soca, pac pa kompletna SLO). Tu se trije dokazi na kraju 'zlocina':

Selfiji z Zdravkom, Petrom in Dejanom ter Karmen in Evo! Hvala za SRECAnje!!!


V Pachacutecu smo se vrgli v pripravo na skupinksi krst, prijavljenih 22 otrok in mladostnikov, z druzinami, botri, sosedi. Velika milost zame. Pravila igre v nasi skofiji so naslednja: dvoletna priprava. Nedeljske mase na zupniji. Samski botri s potrdilom o birmi, poroceni pari s potrdilom o cerkveni poroki. Jasno, standard, ki ga zelo redki dosezejo. Smo na misijonu, ne na urejeni, tradicijonalni zupniji, Pastoralni model ni zakramentalni, pac pa misijonski. To vsak otrok razume, sploh zadnja tri leta s papezem Franciskom, ki nam vsakic, ko odpre usta, ponavlja eno in isto. "Smo improvizirana bolnica v zaledju vojne fronte, kjer  je veliko razcefranih udov in izgube krvi. Nismo privatna sofisticirana klinika za izbrano elito."Kakorkoli ze, Guadalupska Gospa je ze nekaj casa nazaj diktirala ritem vesoljnega odresenja s svojim nonshalantnim "Vina nimajo" in to prakticira tudi na nasem misijonu:  nasi krscenci. Puncka spredaj je Flor, moja krscenka. Molite!!!
December je bil hud:
evaluacije in zakljucni rituali na soli, perece zadeve v provinci, pogreb s. Benedikte, adventna priprava v nasi kapelici, enomesecna 'devetdnevnica' h Guadalupski Mariji s slovesnostjo in poskakujoco procesijo ter zakljucnim plesom kar v kapelici, pod veliko sliko Guadalupske Gospe. En mesec pred tem je mali kipec romal od hise do hise z molitvijo roznega venca, pesmimi Njej v cast in
s krekerji za piko na i. Ne znam opisat obcutkov: noc, na tisoce luck po pescenih gricih vse naokrog, mala skupinica 'zvestih', vrisk otrok, vonj sveck in globok, globok vonj Mamine blizine - ko preprosto ves, da bo vse ok, ko ne rabis mislit, bit odgovorna, resevat planet Zemljo... pac pa se prepustit tej nezmotljivi resnicnosti Njene dejavne ljubezni, ki vse postavi na pravo mesto: ja, odpravi celo obup strukturno analiticne neucinkovitosti nase ljube Cerkve. "Acaso no soy tu Madre?" pravi Guadalupska Marija Juan Diegu in Andrejcici (op. prev. "Mar nisem tvoja Mati?"). Itak. In se takoj privijem se malo bolj globoko v njeno varno narocje. Skupaj z malo credico njenih fanov v Pachacutecu, :-)
Kaj se vse? Protokalarni zajtrk z Vodstvom bivsih ucenk, ki koordinira stevilne dejavnosti ne-vem-koliko generacij nasih bivsih ucenk: same emancipirane, amazonsko navdahnjene dame, ki so zarite v razlicne pore politicnega in druzbenega utripa perujskega zivlja. Vcasih mi zastane dih in utripnem z ucki, ko zacutim, kako preko mene, mojega mesa, mojih mej, greha in hrepenenj tecejo nitke med razlicnimi svetovi in tkejo nekaj lepega, nekaj Njegovega, svezega, alternativnega. Klasicni teoloski termin za take 'utripe' je KRALJESTVO, oz. BOZJE kraljestvo ali celo NEBESKO kraljestvo. Malo zastarel izraz za nekaj tako organsko-osvezujoce-alternativnega, :-) Verjetno nam bi vec povedal izraz 'stanje OMEGA' ali DEVETA DIMENZIJA, ali preprosto 'BOZJI EPICENTER'... Ne vem. Molite!!!

Kaj se? Uradni obisk generalne Matere z dvema generalnima svetovalkama in tremi sestrami iz vodstva Braziljske province. Vse to je aktiviralo logistiko nase betezne skupnosti od 19 do 29.12. Nakupi, prevozi, koordinacije, dirkanje, oblikovanje bogosluzja, turisticne odprave... Sestanki so rodili sadove: uradno izginemo z Rimsko unijskega zemljevida kot provinca Peru - Chile in se
pojavimo kot skupnost Sveta Ursula, Peru, pripadajoca Provinci Brazilija 31.5.2018. To leto nas cakajo restrukturacije in najina tradicijonalna konfiguracija novega softwara: misijonarka pripada vsem. Ce me rabijo na enem od 4. misijonov v Braziliji (amazonska dzungla), bom tam. Jezus poskusa biti zelo nezen s konfiguracijo. Vseeno pa mora najprej doseci mojo 'nenavezanost', kar pomeni ruvanje duhovnih koreninic... Molite!!!

Oh. Je tezko locit kaj se dogaja v San Isidru (bogati predel Lime) in v Pachacutece?? Vam verjamem. Pri meni se vse mesa... Ajd, sovrazim dolge bloge. Zakljucimo in nadaljujem naslednjic. Hvala, da ste, hvala da molite in nas podpirate in hvala, da ostajate zvesti. Ste v nasih molitvah in cariñu, :-)
vasa ursa


 

"Jesenski" Peru 2017

Lazem. V Peruju ni jeseni. Imamo samo dve dobi: dezevno (alla poletje) in susno (alla zima). V teh tednih preklapljamo na tasusno dobo. Vse ...