FEBRUARSKI PERU

Draga Slovenija,

Vrocina, svic in svincen pritisk 100% vlage - uboge moje starejse sestre: sele sedaj razumem, zakaj v teh 80. letih prisotnosti ursulink v Peruju, vecina umre januarja in februarja. Za njih je vrocina

ubijalska.
Kakorkoli, jaz sem cistokrvna avgustovska levinja in me vrocina se bolj razcveti, tako da se nimam kaj pritozevat. No, ja, vseeno je izredno tezko zivet, cutit, se poglobit v POSTNI CAS, ce je vse okrog tebe poletje, plaza in relax. O tem drugic.
Vsekakor, uzitek pasjih dni 'alla peruana' se pocasi izteka. V torek vgriznemo v prvi solski dan. V dzungli, Arequipi in se posebej na severni obali, so pocitnice podaljsane za 15 dni, ker poplave, susa in vrocina onemogocajo noramlno delovanje Institucij. Bitka predsedniskih kandidatov se nadaljuje: danes so grozili predsedniku volilne komisije s smrtjo. Ustanovitelju ene od uspesnih zasebnih univerz so dokazali, da je doktorsko nalogo (in se marsikaj) prekopiral od drugega - ljudje navijajo za oddajo anuliranega volilnega glasu.... Vre.

Godnicka? Januarja sva bila z Jezusom na 'duhovnih Karibih' kjer si je vzel cas za svoje posebne ljubezenske tratmaje, za katere cez leto ni casa. Nebesa. Ker sem bila se vsa 'sveza' od probacije, se je lahko z Milino znasel v tocki Alfa brez ogrevanja. Kaj je vse Bogu lastno delat v nas?!!!?? Kako intimen nam je - dalec bolj intiemen, kot smo sami sebi (kopiram Avgustina). Res je. Zahvaljujte se z mano in Ga povelicujte za vse, kar po Besedi dela in preustvarja.

Prejsnji teden me je zagrabilo in sem obrnila sobo na glavo - v Sloveniji je bila sicer to moja stalna navada, tu v Peruju pa redko cutim to nujo po spremembi. Ob radikalni spremembi sem cestitala Godnicki: kot kaze se je koncno zakljucilo zadnje obdobje (2012 - 2016) s krizo in probacijo vred in startamo na sveze. Krasen obcutek. Izgleda, da sta se tudi dva svetova (Santa Ursula in Pachacutek) nekako skonfigurirala med seboj: pripeljala sem ju domov in jima dala pravico sobivanja. Pripadati obema skrajnostima je trenutna Ocetova volja zame. Zaupam Mu. Cutim kako Milina mehca notranje krce in me dela mehko, da bi lahko zagledala obe skrajnosti z Njegovimi ocmi, da bi oba svetova zacutila z bitjem Njegovega srca. Da bi v Njej nasla moc za preroski ogenj, ki kaze na krivice in prica. Zaupam. HVALA za molitev.

V Pachcacuteku smo vsak konec tedna: zaradi puscavskega peska in improviziranih barak je vrocina se bolj neznosna. Ko odpres pipo (imamo samo eno pipo, skoraj nihce nima pipe z vroco vodo) pritece voda, od katere se kadi. Cevi so od vrocega peska pregrete, :-) Nisem mogla verjet! Nedeljsko maso smo prestavili na 7.30 zj. Vsak teden nam Jezus pripravi kaj posebnega: spomnim se Samirja, fantka starega eno leto in pol, s katerim mora biti nekaj narobe. Joce od kar je dopolnil 7 mesecev. Njegova sestrica Ruby naju je z Vicky prisla prosit naj pomagava. Ravno sva zaceli molit vecernice. Takoj sva pustili brevirje v kapelici in sle k sosedovim. "Pustiti Jezusa zaradi Jezusa", tako to imenujejo svetniki. Stopili sva v prostor, ki sluzi za jedilnico, dnevno sobo, tesarsko delavnico itd. Stara mama, odlocna, podjetna zenska, je zelela spremeniti temo pogovora. Vse me je bolelo: okolje, kjer je tezko zaznati mehko prsenje vere, kjer je signal hrepenenja po Navzocnosti sibek, kjer je tezko ujet utrip otroske zaupljivosti v "Njemu-je-VSE- MOGOCE gotovost". Obcutek luknje je zavibriral z mojo luknjo, z mojim pomanjknjem vere: (POMNOZI MOJO VERO!!! POMNOZI MI VERO) zato sem se skonektala z vami. Zaupam v vase molitve in vero. Po pogovih, Inka Coli, piskotih in maminem porocanju glede zdravstvenih pregledov, sem prosila vodo in sol, blagoslovila in zacela z molitvami. Slavljenje, klicanje Miline, prosnja po mogocni roki Boga za to druzino, za Samirja in zarotovanje. Molitev ozdravljenja. KAR IMAM, TO TI DAM, V IMENU JEZUSA KRISTUSA... Sobo, hiso in druzino sem zalila z blagoslovljeno vodo in pustila, da Jezus vzame stvari v svoje roke - Samir, ki je prej jokal, se skrival in postajal agresiven, je zacel dajat krizce na cela svojim sestricam, mami, stari mami, starem ocetu. Z Vicky sva se vrnili v kapelico: hvalezni, da smeva biti v Njegovi ekipi. In moliti v telesu.

Neke nedelje smo se po masi odpeljale na en konec Pachacuteka, ki ga se nismo raziskale. Videle smo ljudi, ki so izginjali v majhnih ulicah na levi, nosec marele za plazo in druge dodatke. "Plaza!" smo se drle. Suzukeca sem zapeljala v najblizjo ulico in zakorakala med hude go. kuzote, jezne, da si dovolim na njihov teritorij. Vicky, Rosana in Carol so ostale v avtu. Ko

sem se povzpela na pesceno sipino, da bi ugledala plazo s kopalci, mi je zastal dih: pred mano so se razprle pescene sipine, dalec dol pred mano so bucali visoki valovi, v zraku pa se je elektrilo cisto nekaj drugega in ne preserna druzba na plazi: napeta tisina na stotine oseb, ki so posamezno, po dva in dva ali kaksen vec sedeli pod improviziranimi sotorcki, plastiko, marelo. Invazija. Metoda, tu v Peruju, kako na nelegalen nacin dobis en kos drzavne zemlje. Dostikrat sem ze slisala za invazijo, a se nikoli nisem bila na kraju v zivo. Takoj sem se spomnila pripovedovanja, kako zelo nevarno je sedeti po 24 ur, tedne, na istem kraju, v mrazu in vrocini, v strahu pred policijo ali 'matadorji', ki jih posilja mafija, da te odstranijo (ne glede kaksen je tvoj konec) in da sama prevzame tvoje kvadratne metre. Sestre so prisle za mano medtem, ko sem se zacela pogovarjat z bliznjim moskim. Ljudje so bili tam ze vec kot 5 dni. Cakalo jih je se 15 dolgih 24-ur. S pogledom sem sla po sipinah in blagoslavljala. Naj jih angeli varuhi varujejo, naj jih Nadangel Mihael sciti. Naj nihce ne izgubi svojega zivljenja ali casti na tem kraju, tako blizu nase Guadalupske Gospe.

Se za konec fotke iz hribov: sestre so zelo dobre in so mi podarile pet dni v Pukaraju!!! V torek zv sem sla gor - z razbijajocim srckom - bila v sredo in cetrtek na HISI SANJ 2016, sodelovala v petek na SLOVESNEM ZAKLJUCKU, peljala v soboto animatoje v dzunglo (San Ramon) plavat, pela z zborom v nedeljo zj pri poslovilni masi zupnika Ederja Camarena (prestavljen na zupnijo Rosenberg) in bila popoldne na zuru, meni v cast, pri nas doma. Kot v dobrih, starih casih... Fotke: PUCARÁ 2016 Sem poslala Potovkam 2014 eno srcno e posto, ker je ga. Yina izpeljala Projekt Hise sanj se z vasim fondom, ki so ga Potovke pustile. Ker sem bila gor tako dolgo, sem imela moznost sedet in poslusat podrobnosti pocenih src, bolezni, problemov in custvenih vojn nasih Pukarajcev/ajk. Kako so ze vsi odrasli! In nasi gumbki iz knjiznice!! Komaj sem jih prepoznala... Vsi vam posiljajo pozdrave in se vam iz srca zahvaljujeo za materialno in duhovno pomoc. Ste bili gor z nami!

Se eno misijonsko:
v Pukaraju sem bila pri mami Pukash. Je ze vec mesecev v postelji in jo vse boli. Ko smo se zbrali, da bi skupaj z njo molili in pozegnali sobo, sem med globoko, zbrano molitvijo ugledala na okenski polici tole.

No, pogled na pokojnikovo lobanjo v sobah nasih ljudi ni nic nenavadnega, se nikoli pa nisem videla, da bi cloveski ostanek krasila modra, pletena kapa (chuyo). Jasno, da sem se premagala do konca molitve, potem pa vprasala druzino kdo je castitljivi prednik na okenski polici. So mi povedali, da so lobanjo nasli zgoraj na njivah in da so ji kupili kapo, da so pokrili poskodbe na licu (gelj levo stran). Sem jih vprasala, ce so gotovi, da je lobanja res moska in ce je g. Anonimnemu vsec, da imajo en del  njegovih ostankov v sobi. (Namrec, ce je v resnici 'ona', bi morala biti kapa roza barve). So me malo debelo gledali, a so kasneje pretresli vprasanje. Zvecer je prisla k meni clanica druzine in mi z siroko razprtimi ocmi zaupala, da se je zgodilo nekaj nenavadnega... Po mojem odhodu so praznovali rojstni dan necaka. Ugasnili so luc in ob svecki na torti peli HAPPY BIRTHDAY. Ko so kasneje pregledali fotke in posnetek na inteligentnem telefoncku so z grozo ugotovili, da se na vseh fotkah pojavljajo dve lucki v obliki oci. Isti dve ucki sta krozili okrog druzine, ko se je snemalo. Preden se je prizgalo luc, sta se ucki dvignili in izginili pod strop. "Nauk zgodbe?" sem vprasala. "Verjetno je to res gospa in ne gospod", mi je pritrdila pripovedovalka. "Bo gotovo se prisla nazaj, da vam pove, ce ji je vsec, da imate en kos nje na okenski polici" sem sepnila. Ne vem sicer, ce bi morala jaz prevzeti nase katehezo o pokopavanju mrtvih in vstajenju mesa, a zaenkrat je ga. Anonimna kar sama uredila zadevo. Tu se najin selfie: 

PRAH SI IN V PRAH SE POVRNES.
Lupcka vsem,
vas imam rada
in vam klicem: "Spokorimo se in verujmo v Evangelij!"
Bozje usmiljenje je precudovito,
vasa vdana s. Andreja

PS HVALA HVALA HVALA HVALA HVALA HVALA HVALA HVALA HVALA HVALA