PS Misijonska nedelja

Spet nazaj na položaju!
Izgleda, da sem se vam zadnjič posvetila za veliko noč 2018, :-( Hvala Bogu za trimesečni obisk Slovenije. Prepričali ste me, da je prav, da vam še pišem. Torej, pišem.

PS Misijonska nedelja 2018
Trije meseci z vami, vaša vprašanja, debate, predstavitve, pričevanja, pomisleki in vaša izjemna velikodušnost mi dajo zelo mislit. Še vedno meljem in prežvekujem vse, kar mi je bilo navrženo z natlačeno, popeštano in prepolno mero.


Včeraj je vesoljna Cerkev praznovala misijonsko nedeljo. Pri nas so sovpadli trije prazniki: najmogočnejše perujski Gospod čudežev, naša sveta Uršula (= Jezusova feministka in mučenka s klapo 11 000 lepotic) ter misijonarji/ke celega sveta. Huda doza za navaden živelj. In vendar, ko sem pri dopoldanski maši našim ljudem pripovedovala o avanturah naše (svete)  Urše, se je v njeni zgodbi tako briljantno razkril ta isti Gospod čudežev, ki se te dni dotika src vseh Perujcev v vsej svoji lepoti in moči, prav tako kot je z jasnostjo izstopila Uršina evangelizacija vseh, ki so potovale z njo. In zaslišala sem se, kako ponavljam: Jezus in samo Jezus. Središče za vsakega od nas, model za vsakega svetnika, moč za vsakega misijonarja in hkrati naš cilj... Urša je vse to par excellence. In ko se že spet izrekam in ponavljam eno in isto, kaj je zame biti misjonarka, kopiram vse pred mano: prinašati Jezusa, odpirati kanale Milini, odstrniti tančico, ki zakriva Tatkota v nebesih, nebeškega Očeta. Po Besedi, v občestvu Cerkve. In biti pri tem čim bolj nevidna, v izginjanju. Zato je muka, ko misijonar/ka izgubi prosojnost in Božji sij ne gre več skozi. Ljudje mislijo, da "se zgodi" kar se vtisne globoko v nas, zaradi karakterja, znanja, osebne karizme misjonarja/ke... laž. Vsak od nas je poslan od Njega, ki pošilja in nas dela vedno bolj prosojne, da pride Njegovo skozi. Efekt, ki ga ima naša eksotika, 'žrtvovanjskost', uspeh pri projektih in moč pričevanje, so v resnici efekti Njega v nas. In je res muka, če tega ne zaznamo, ne dojamemo, ne občudujemo. In MU ne damo slave.

Ups.
Spet me je zaneslo.
Se da razumet?
Kakorkoli...
IZ SRCA hvala za zaledje, za srečanja, za vašo sapojemajočo velikodušnost: sva s s. Barbaro takoj sedli k mizi in razločevali komu bi vi in sv. Jožef (oziroma sveti Jožef in vi) pomagali. In sva molili in izročili. Družinam, s. Cristini za njene bolne otroke, za s. Pattyne zasvojence v Comas, za sirote od Gumercinde etc. Bolj se mučiva z razločevanjem glede novega zidu in nosilne stene. Bereva znamenja Gudalupske Gospe - ona dva z Jožefom sta nezmotljiva.

To za danes.
Pridem nazaj!

Mi je toplo pri srčecu, ko pomislim na julijsko - avgustosvski - september! Nepozabno. O tem drugič. Hvala!

Koga žgečkajo misijoni?
Alo v akcijo.
vaša uršulinska sA 

PS V soboto krst! Ne gremo se ga čisto tako kot se ga je šel škof Baraga, a sem kljub vsemu iz kapele ven popevala "Le eno je potrebno..." Vedno si vzhičen, ko gledaš novorojene za Boga!