četrtek, 20. junij 2019

KONEC PERUJA: 2008 - 2019

Dober vecer, draga Slovenija!

Imam se 1/2 ure do odhoda taksija na letalisce. Kovcki s hrano in zdravili so nared, sestre so se razkropile in sama sem se koncno vsedla k prenosniku: ze nekaj casa vam mentalno tipkam 'zadnje poglavje SOLIDEO2008'.

Kot veste sem februarja sla za tri mesece v Venezuelo. Konec maja sem se vrnila v Limo preverit, ce je viza pripravljena in zakljucit se zadnje zadeve ter zapreti krog.

Evo me, zapiram.
Me je premagala radovednost in sem sla prebrat prve bloge. Kaj to sprica okoli, :-):-):-)!!!

"Danes sva se z m. Esther pogovorili o moji prihodnosti. "Kako, kje?!" se je zacudila. "Jasno, da gres v Pucara! Kaj pa si mislila..." Razlozila sem ji polltno razlascanje v smeri KakorJezusZeli zaradi besed m. Cecilie in omembe Miramar: "Seveda, nismo vedela, da si 'neka misijonarka' ti", je odgovorila. "Kogarkoli pac ne moremo poslati gor. Ko smo zvedele, da prides ti, sploh ni bilo vprasanja kam!" Moj trupelc je ponovno zgrabilo silno tektonsko veselje, da je dusa zaznala cunamijsko eksplozijo radosti, duh pa je naredil nekako 75 saltov mortale naokrog. Po vseh teh izcrpujocih aktivnostih, ki so me okupirale, sem lahko m. Esther pisknila samo skromno: "¡Que alegria, que alegria!" ... in sva bili zmenjeni.
Za vse, ki tezje sledite mojemu pripovednemu slogu, na kratko povzemam: sem v Limi, vse je OK, na kovcke se cakam. Do konca septembra sem se tu, potem pa s Flor oddrviva v nas dragi Pucara, kjer nadaljujem poslanstvo iz leta 2000! Tu priprovedujejo, da me ze vsi cakajo, :-).
To.
Hvala za navezo - vas vse izrocam v Jezusovo Srce in vas tam obiskujem."

Datum: 15.9.2008
Danes? 20.6.2019
Bodite brez skrbi: preklop na Venezuelo je bil dosti bolj zrelo-odraslo-umirjen in ni bilo ne duha ne sluha o kakih salto mortales... 

In vendar vas se vedno izrocam v Jezusovo Srce, vas tam obiskujem in vam probam klepetat o mojih surealisticnih tednih in mesecih, brez repa in glave, brez razlag ali odgovorov, polno adrenalina, negotovosti in globinskega miru. Naj razume kdor more. Moc pokorscine.

Za zadnji blog se spodobi nekak uradni konec.
Ja, vem kaj komentirate: pisi o Venezueli. Nadaljuj... Ne morem, sorry. Ne morem pisat ker je obdobje tako skompresirano, da ne zmorem sproti sprocesirat. Zato ne zmorem priti v globinski stik s sabo in zato ne znam ubesedit. Za enkrat..

Zato,
slovesno in iz srca

H V A L A  nasemu Troedinemu,
OcetuSinuMilini,
S L A V A edino Njej, Trojici, S L A V A,

da so me zeleli v Ekipo
da so me poslali
in da so me uporabili.

H V A L A
vam, da ste bili zraven,
da ste pomagali
in da ste izrocali.

Sem postala vsem vse. 1 Kor 9, 22
Naj tako ostane.
Zanj in za Njegove.

sAndreja


petek, 15. februar 2019

NAJINA SREBRNA OBLETNICA: 25 let srecno porocena z Jezusom 💕

Draga Slovenija,

kljub trdnemu sklepu, da se vam bom bolj pogosto oglasala, nic od tega. :-( Naj Milina nadoknadi moje luknje in umanjkanja. Vsekakor pa bi rada z vami podelila radost, da sva z Jezusom praznovala najino SREBRNO obletnico!!! Kar nekaj vas je bilo z nama na SREBRNI ZURKI pri Svetem Duhu ali v Komnu... Se vedno mi je toplo pri srce, ko podozivljam slavje.

Definitivno je tudi Jezus romanticen tip! Ko smo tu pri nas brodili skozi zelo tezko obdobje, mi je s. Diana povedala o Bozicni kantati skladatelja Andreja  Makorja, v izvedbi litijskega zbora z orkestrom. Ko sem videla program, mi je vzelo sapo: GRADNIK!!!!!! Kosovel!!!! In ostali Primorci! In moja pesem UCLOVECENJE med temi velikani... sem pozrla dol in samo gledala. In da vidite, kaksen dar ima Jezus za podrobnosti: Bozicna kantata se je izvajala med drugim tudi v ursulinski cerkvi v Ljubljani, 26 decembra 2019, :-) Na najino SREBRNO obletnico! Taka so Njegova darila, pobozajo in spet ogrejejo in se dotikajo globin ljudi, ki so nam blizu. Se nasi mami je zrihtal prevoz v Koper, da je lahko v zivo poslusala Bozicno skrivnost!!!

Hvala pevovodkinji Heleni Fojkar Zupancic za dovoljenje, da lahko poslusate:
Programski list
SVETA NOC Bozicna kantata

Jasno, ob vsej tej velikodusnosti in razvajanju z Njegove strani, me je ze kar nekaj casa zulilo vprasanje kaj lahko podarim jaz NJEMU za najino SREBRO???!!! Vedno je muka ta najina nekompatibilnost... Eno od vecjih zakonskih tezav v tovrstnih porocnih zvezah... Sem pritiskala na Angelo in mojo Mijo za navdih in vedno pristala na istem odgovoru: pri najinih letih skupnega zivljenja postaja odpoved moji lastni volji eno najvecjih daril, ki Mu jih lahko dam... In kaj je najbolj tipicno 'moja volja'? Peru, itak!

In tako, en dan pred najino OBLETNICO dobim skype od generalne matere, ce sprejmem nov misijon v Venezueli. Mi je zastal dih... Odpovedat se Peruju? Potrgat koreninice in se pustit zasadit v novo, venezuelsko zemljo (pri mojih letih??)... In v istem trenutku me je presinila misel, da bi to lahko bilo eno darilo vredno SREBRNE obletnice in sem brez pomisleka rekla Materi da, sprejmem, gremo v Venezuelo.

Naslednji dan, 26.12.2019, sem na kolenih (s prizgano svecko, ki ste mi jo podarili Komenci) obnavljala obljube Jezusu in ko sem izrekala "karkoli in kjerkoli vi Trije izberete", mi je v mozganih nabijalo VENEZUELA. In v popolni odpovedi svoji volji sem Mu pustila, da naju zdruzi v srebrni objem, ki te dvigne 3 m nad oblake, nad Peru in nad Venezuelo... Skrivnost Njegove zdruzitve.

To. Danes greva za osem dni na svoje (duhoven vaje), 26.2.2019 letim v Venezuelo, za najmanj 5 let. Prosim, molite!!! Da bi moje sestre tu v Peruju nasle moc v Njem, da bi nasi ljudje v Pachakuteku in Pukaraju zaupali nase prijateljstvo Njegovemu Srcu in da bi mi Jezus razsiril srce za Venezuelo - da bi vzljubila in ljubila to novo ljudstvo, to drugacno kulturo, to preganjano Cerkev.

Le kaj bi brez vas!!!!
Vec kot pol donacij, ki ste mi jih tako velikodusno podarili gre z mano v Venezuelo. Zajeten del je sel za Pachakutek.

V Njem skonektani in na varnem,

vasa s. Andreja

ponedeljek, 22. oktober 2018

PS Misijonska nedelja

Spet nazaj na položaju!
Izgleda, da sem se vam zadnjič posvetila za veliko noč 2018, :-( Hvala Bogu za trimesečni obisk Slovenije. Prepričali ste me, da je prav, da vam še pišem. Torej, pišem.

PS Misijonska nedelja 2018
Trije meseci z vami, vaša vprašanja, debate, predstavitve, pričevanja, pomisleki in vaša izjemna velikodušnost mi dajo zelo mislit. Še vedno meljem in prežvekujem vse, kar mi je bilo navrženo z natlačeno, popeštano in prepolno mero.


Včeraj je vesoljna Cerkev praznovala misijonsko nedeljo. Pri nas so sovpadli trije prazniki: najmogočnejše perujski Gospod čudežev, naša sveta Uršula (= Jezusova feministka in mučenka s klapo 11 000 lepotic) ter misijonarji/ke celega sveta. Huda doza za navaden živelj. In vendar, ko sem pri dopoldanski maši našim ljudem pripovedovala o avanturah naše (svete)  Urše, se je v njeni zgodbi tako briljantno razkril ta isti Gospod čudežev, ki se te dni dotika src vseh Perujcev v vsej svoji lepoti in moči, prav tako kot je z jasnostjo izstopila Uršina evangelizacija vseh, ki so potovale z njo. In zaslišala sem se, kako ponavljam: Jezus in samo Jezus. Središče za vsakega od nas, model za vsakega svetnika, moč za vsakega misijonarja in hkrati naš cilj... Urša je vse to par excellence. In ko se že spet izrekam in ponavljam eno in isto, kaj je zame biti misjonarka, kopiram vse pred mano: prinašati Jezusa, odpirati kanale Milini, odstrniti tančico, ki zakriva Tatkota v nebesih, nebeškega Očeta. Po Besedi, v občestvu Cerkve. In biti pri tem čim bolj nevidna, v izginjanju. Zato je muka, ko misijonar/ka izgubi prosojnost in Božji sij ne gre več skozi. Ljudje mislijo, da "se zgodi" kar se vtisne globoko v nas, zaradi karakterja, znanja, osebne karizme misjonarja/ke... laž. Vsak od nas je poslan od Njega, ki pošilja in nas dela vedno bolj prosojne, da pride Njegovo skozi. Efekt, ki ga ima naša eksotika, 'žrtvovanjskost', uspeh pri projektih in moč pričevanje, so v resnici efekti Njega v nas. In je res muka, če tega ne zaznamo, ne dojamemo, ne občudujemo. In MU ne damo slave.

Ups.
Spet me je zaneslo.
Se da razumet?
Kakorkoli...
IZ SRCA hvala za zaledje, za srečanja, za vašo sapojemajočo velikodušnost: sva s s. Barbaro takoj sedli k mizi in razločevali komu bi vi in sv. Jožef (oziroma sveti Jožef in vi) pomagali. In sva molili in izročili. Družinam, s. Cristini za njene bolne otroke, za s. Pattyne zasvojence v Comas, za sirote od Gumercinde etc. Bolj se mučiva z razločevanjem glede novega zidu in nosilne stene. Bereva znamenja Gudalupske Gospe - ona dva z Jožefom sta nezmotljiva.

To za danes.
Pridem nazaj!

Mi je toplo pri srčecu, ko pomislim na julijsko - avgustosvski - september! Nepozabno. O tem drugič. Hvala!

Koga žgečkajo misijoni?
Alo v akcijo.
vaša uršulinska sA 

PS V soboto krst! Ne gremo se ga čisto tako kot se ga je šel škof Baraga, a sem kljub vsemu iz kapele ven popevala "Le eno je potrebno..." Vedno si vzhičen, ko gledaš novorojene za Boga!









   

Misijonska nedelja 2018


sreda, 28. marec 2018

Od božiča do velike noči 2018

Draga Slovenija,

jutri se Jezus dobi s svojimi v zgornji izbi, da jim pokaže svojo ljubezen do konca in gre potem krvavet v vrt, sam, trepetajoč. Ti dnevi so nekaj posebenega. Molim, da bi nas vse potegnil 'kairos' v  SKRIVNOST Božjega odreševanja. Molim, da bi vsak/a od nas v teh dneh globoko dol izkusil/a mir, odpetost in tisto nezgrešljivo vse-bo-ok gotovost. Odplačani. Svobodni. Ljubljeni.Brezpogojno in dokončno. Če to ni čista BOMBA! 


Sem obiskala v Maipuju (Čile) narodno svetišče Karmelske Matere Božje. Na levi je mala kapelica. Med mašo nisem mogla odtrgati oči od tabernaklja: moderen, bronast in sapojemajoč. V bronasto površino je zlito v totalni samopredaji Jezusovo trpeče telo. TRPEČA LEPOTA, JEZUS. Tako Ga doživljam v teh mesecih: tako lepega, da jemlje sapo in tako do-konca-se-dajajočega, da boli. Naj se umesi v naša življenja in meso in ljubezen. Naj se nam ZGODI odrešenje.

Ja. Konkretno. Hvala za molitve, za žrtvice, za navezo. Kot vedno je vsega polno. V januarju sem študirala Angelo, našo ustanoviteljico - ta ženska je fenomen. Malo ji zamerim, da je tako zelo diskretna in ne prenese žarometov. Ves čas jih usmerja na Jezusa in sama ostaja skrita ob strani. Z nekaj kraške trme mi je uspelo ujet nekaj flešov njene lepote in sem še sedaj preč. Fantastika. In kompleksna. Lepo je biti njena hči.


Osrednji dogodek je bil seveda obisk papeža Francija! Ste malo spremljali? Neverjetno! Je bil Peru na nogah. Plešoč, :-) Papež je hodeč Evangelij. Kaka milost. 


 

27 januarja smo se uršulinke zrestrukturirale in šle iz province na samostojno skupnost z braziljsko provincialko. Ker nam preveč abstraktni govori in strateško načrtovanje ne pomagajo prav dosti, smo v dobri veri skupaj zasedile nov poganjek uršulinkse familije. Čez nekaj dni je na naše začudenje pognal hibiskusov cvet in hitro za tem tudi odpadel. Tako smo ugotovile, da nismo zasadile drevesa pač pa grm. Tudi prav.   

Na začetku februarja smo se pripravljale na stoti rojstni dan od m. Terezije: že dve leti je namreč vabila na svojo žurko, naročila tri pave in taprave nemške salame. Jaz sem bila zadolžena za port, :-) Štiri dni pred dnevom "D" je ostala v postelji. Popoldne so nas poklicali, da bi se zbrale ob njej. Pele smo in molile. Med prepevanjem "Gospod je moj pastir" se je smehljajoč 'odklopila' in šla na večjo žurko v nebesa. Le kak menu so ji gor pokazali?? Tako smo v letu in pol pospremile 4 sestre v večnost, 5. pa je izstopila. 

Konec februarja sem dva tedna preživela v Santiagu, v skupnosti kjer živi naša s. Mateja. Prve dni sva bili malo zmedeni zaradi okolja in španščine: izgleda, da ona pobira čilensko melodijo, jaz pa perujski naglas. Kako veselje jo je bilo gledat kako mesi kruh! Da ne omenim vseh brezkončnih debat. V večini sem bila na uršulinski šoli s temo o Angelinih pedagoških intuicijah. Zelo lepa izkušnja. Čile je drugačen od Peruja. Na grobu jezuita sv. Alberta Urtada sva vas izročili njegovim priprošnjam. Ga poznate? Neverjeten je! In vedno v akciji. Posebno darilo je bilo podeljevanje s sestrami, ki so šele pred kratkim pristopile k Rimski uniji. Kako mehko in skrivnostno tke Milina niti sestrinstva. Molite za nas.


In ko sem prišla nazaj smo padli že skoraj v veliki teden. :-( Ne potegne tako lahko. Vročina, začetek šole in vse mogoče raztresenosti naokrog. Še dobro da Gospod Bog pripravo kompenzira na drugačen način .

Pačakutek je v spremembah: župnik Orestes je bil čez noč poslan v Piuro. Zamenjal ga je p. Christophe iz Ruande. Čakamo, kaj nas čaka. S. Barbara iz Poljske je zaprosila za podaljšanje medprovincialnega služenja v Peruju za tri leta. Milo pogledujemo Guadalupsko Gospo, da nam spet izprosi ta čudež - prosim, pomagajte, tako kot lansko leto. Izgleda nemogoče. S. Vicky ima letos drugačne prednostne izbire, tako da ne vemo kaj čaka naš misijon.  Zaupanje ne osramoti.

Letos naj bi bile na misijonu v petek, soboto in nedeljo. V petek bova na osnovni in srednji šoli z Barbaro učili  verouk. Nadaljujemo z učenjem kitare, angleščine, s pevskimi vajami, osebnim spremljanjem, obiskom družin in svetovanjem. Pred vsem tem, pa poskušamo prisluškovati in odkrivati  semena, rast in luč Njegove ljubezni in moči v srcih, v družinah, na župniji. Kako skrivnostna je duhovna mreža Njegovega odreševanja. Molite, da Ga ne bi ovirale. Molite, da bi Milina v nas vseh vzpostavljala Kraljestvo luči in ljubezni za vse. 

In še in še. 
Računam na vas. In vas po Njegove Srcu pozdravljam. V Njem smo v velikonočni luči. Naj vas nadozira s takim velikonočnim veseljem, da boste kot pijani od sreče. 
Vaša hvaležna s. Andreja 

Blagoslovljeno veliko noč!



KONEC PERUJA: 2008 - 2019

Dober vecer, draga Slovenija! Imam se 1/2 ure do odhoda taksija na letalisce. Kovcki s hrano in zdravili so nared, sestre so se razkropile...