Jaz sem malo zmedena. Ne vem tocno kako in zakaj, a danes sem pri meditaciji malo zmedeno pogledovala Jezusu. Buuu. Veliki cetrtek... Jasno. Smo molili postne tekste, smo se pogovarjale in nacrtovale, a v resnici sem bila v globini v drugi dinamiki. No, tudi poletni kratki rokavi, selitev in mestno okolje niso prav dosti pomagali.
Torej: Miramar. Okrasila sem kapelo, Antonieta je spekla svinjsko pecenko v pecici, Erika je pripravila sveti oficij z glasbo in slovesnim petjem, Jammy je pripravlia cebiche in jaz sem spekla 'nebsesko dober marmornat kolac' (glej kulinarika.si) po perujsko; ni bilo ruma in sem vlila pisko. Mlajsk.
Zdaj smo v tisini sedele pri mizi in sledile tekstu judovske pashalne vecerje z molitvami, vprasanji in slavljenejem. Izkoristila sem priloznost za hiter zdrs v kairós, mocni liturgicni cas, ki me - tako verujem - kot dvernik potegne s sabo k mizi zadnje vecerje; sem ob Tebi, Jezus, s Tvojimi. Pripravljena ali ne, nima veze. Sem. In hvala, da greva spet vse skozi - ne kot podozivljanje travme, ki v terapevtskem procesu zdravljenja skodi, pac pa kot proces osvobajanja ob Ljubljenen. V tebi bom pokopala svoje grehu jutri. In v Tebi bom verjela, da sem odresena, definitivno in brez 'daj dama'. Tako ste se odlocili in tako bo. Hvala. Z mano vsi, ki ste na blogu, vsi vasi, vsa Slovenija in vse clovestvo z vsemi galaksijami in vesoljci vred. Amen.
Se uradno voscilo:
Se vam priporocam v molitev.
Da bi bila prica tega, kar On je:
Sampijon.
vasa Andreja, osu
Ni komentarjev:
Objavite komentar