ponedeljek, 15. april 2013

LIMA 2013

Drage moje in dragi moji,

vsi, ki ste klikali na blog zaradi misticne romantike Andov, umirjenega ritma narave in eksoticnih fotk revscine, imate za nekaj casa mir. Sem v 12 milijonskem mestu (ceprav se vedno v Peruju) in moj trenutni 'misijon' nima nobene veze s podobo prejsnjih petih let. (Naj se me Bog usmili.) Denar, ki ste ga poslali v januarju in februarju je ostal gor, z nasima dvema sestrama in se bo uporabil tako, kot ste si zamislili: za otroke, bolne in revne druzine.
Imam grozno skusnjavo, da za nekaj casa zamrznem SOLIDEO2008 (Peru 2013) in se vam spet oglasim, ko bom spet gor, v hribih. Ne vem...

Alo. Vam malcek nadrobim...
Vsake tri minute preleti naso streho en boing (letalo). Dva tedna sem poskusala dopovedat gospodicnam mravljicam, da lahko avtocestirajo po desni strani moje sobe ven po zidu, nikakor pa ne morem dovolit, da njihove 'izvidniske amazonke', raziskujejo vse po cez moje privatne zadeve. Sestre so me gledale z globokim dvomom v nase bilateralne pogovore. Tretji teden je postal nevzdrzen: ce se je kje pojavilo kaj, kar je bilo hranljivo, so se tam nagrmadili (v zelo sistematicnem redu) bataljoni mravelj. Toña mi je neko jutro samo pomolila sprej 'UBIJA VSE'. Sploh si nisem upala pogledat sv. Franciska, kaj sele sv. Martina de Porresa. Izbrala sem  smrt in upenila avtocesto. Se dva dni so mravljice obiskovale trupelca svojih pokojnic, dokler jih nisem odmetila. Lima.
Vsekakor pa ima moje novo poglavje zivljenja tudi svetlejse plati: v pritlicju imam na dosegu roke pravljicno knjiznico, tako tapravo, s kalsiki v spanscini, z morjem zgodovinskih bukev in vso latinoamerisko pastoralno sceno.
V teh treh tednih smo se lahko dobile z mojo 'mafijo' (teologinje, vzgojiteljice ipd.), se sklepetale in izmenjale ideje. V sredo sem koncno padla v 'klub teologov' - vabili so me ze kar nekaj casa, vendar mi je bila udelezba zaradi km onemogocena. Dobivamo se enkrat na mesec, zraven so biblicisti, dogmatiki in misijologi. V vecini je 'klub' namenjen teoloski refleksiji in nekaj malega organizaciji teoloskih simpozijev. V vecini so clani 'preganjani' od nasega kardinala. Moje zahodne konceptualne kategorije so sprozile alarm pete stopnje, tako da imam v glavi 'izredno stanje' Naj se me Bog usmili.

Tu se nekaj fotk nase skupnosti za veliko noc:


 Velikonocni pirhi, Erika, Judhit in Milagros;

Maribel ima kratko misel ob veliki noci za profesorje; potem so pa sli vsi iskat cokoladna jajcka po salonu, :-)

    Cvremo PIKARONES: nekaksni fanclji, ceprav maso delamo iz rdecega krompirja (kamótes), rumene buce (sapájo) in moke (brez jajc). Izgleda da ta masa ne posrka toliko mascobe; slastno!!!

Za konec se ZLATA OBLETNICA ZAOBLJUB s. Anamarije, vceraj v Sv. Ursuli; je prislo veliko ljudi, Anamarija je zarela (lahko si predstavljate mojega Jezusa!!!), na koncu pa obvezni ples - valcek.

Na levi: Rosana, Antonieta, Erika, Maribel, Milagros, Anamarija, Anunciata, Rosario, Maria, Lina;
Spodaj: Andreja, Jammy in Judhit 





 Direktorica Brigittte s soprogom in Sofijo;

:-)
Fotke z valckom se ne nalozijo,
izgleda, da bi vas prevec pohujsala, he-he.
Kako je dober Jezus! 

OK. To. 
Mogoce se za zakljucek... 
imam obcutek, da sem staknila eno cudno bolezen:
pet let sem zivela v revnem, kmeckem okolju, 
bistveni so nam bili odnosi, casa ni bilo in zivljenje je bilo izziv.
Zdaj sem spet v prvem svetu, mamice ne dojijo vec svojih dojenckov javno, ker iuporablja vozicek, dudice, igracke, roza torbo in v oceh napetost; odrasli, ki cakajo na bus nimajo v roki plasticnih skatel z doma pripravljenim kosilom pac pa plastenko vode; na ulici se z nikomer ne pogovarjam, ker je vsak s svojim mobitelom in nekaj par spuscenih psetov je tako zalostnih za pogledat, da jih podzavestno cisto ignoriram. 
Po mojem sem bolna.
Kot da se je v duso in telo nalezel nekaksen virus, ki mi povzroca boleco nostalgijo ´po normalnem' okolju. Grozno. Molite, prosim, zame. Blesk Lime tej bolezni ne pomaga.

Aja, prosim, skocite se na blog nasega poletnega misijona!
Iz srca hvala vsem, ki ste nakazali denar za letalske karte! Zlati ste! CDji so na MICu ali pa pri nasih sestrah.  Zelo vam bomo hvalezni za vsak euro: s. Nina prileti v Peru 6 maja, lahko ji date tudi osebno! Nina, bienvenida!!! Mi srcece ze kar poskakuje, juhej!

Lahko noc,
vas imam rada
in vam zelim, da bi vedno cutili mehko pristonost nasega dragega Boga,
ki vas tocno zdaj zaljubljeno gleda, garant!
Andreja, prica



8 komentarjev:

Andreja GODNIC pravi ...

Pogresam vase komentarje, :-(

Jana s pravi ...

Oj, danes zjutraj ni šlo komentirat. Zdaj pa gre :) Tale tvoja bolezen ... je lahko resna. Če najdeš zdravilo, javi, ker ga rabimo tudi v SLO. Jap, CDji potujejo po Sloveniji, ravno danes je šel en paketek skozi moje roke :) (proud;). - Bog ima plan. To, da te je frcnil med teologe - se ti zdi, da je naključje? Njah ...

Jana s pravi ...

Je pa res ... Tudi če te človek bere zdaj, se zdi, da uživaš, cmokaš nad življenjem ... No, ne znaš jamrati :)

Tina Šlajpah pravi ...

Draga s. Andreja!

... moj prvi obisk na blogu - zagotovo ne zadnji!
Koliko življenja, ki se preteka čez vrstice! Noro!
Vse dobro na drugem koncu sveta!
tinaŠ

. pravi ...

verjamem, da ti On pripravlja nekaj še bolj nenavadnega in veličastnega, kot višine kjer si bivala. to je preizkušnja, nagajivost. Enkrat bo usekalo in boš spet med svojimi, verjetno ne istimi, ampak svojimi :)

Unknown pravi ...

SESTRA FAUSTINA KOWALSKA IN DELO BOŽJEGA USMILJENJA.
TO DELO BOŽJEGA USMILJENJA MI NE DA MIRU. KAJ JE HOTELA S TEM POVEDATI?

SISTER, ANDREJA NAŠA!
TVOJ DOM, SLOVENIJA IN VSI MI, TE Z ODPRTIMI ROKAMI ČAKAMO.

DOBRODOŠLA!!!

Lepa Vida

Unknown pravi ...

za svobodo divjega srca (you tube)

VSE ZA LJUBEZEN!!!

HA, HA, HA

Andreja GODNIC pravi ...

Oh, hvala za komentarje. Ze ni vec tako dolgcas na tem koncu, :-)

KONEC PERUJA: 2008 - 2019

Dober vecer, draga Slovenija! Imam se 1/2 ure do odhoda taksija na letalisce. Kovcki s hrano in zdravili so nared, sestre so se razkropile...