ponedeljek, 20. oktober 2014

ANGLESKA GVAJANA 2014

Draga Slovenija,

tik po misijonski nedelji se vam oglasam iz Angelske Gvajane (na levi Venezuela, na desni Surnami, spodaj Brazilija in zgoraj Atlantik). 750 000 prebivalcev. Moj cetrti teden tu. Jasno, sem tako polna vsega, da preprosto ne vem, kaj naj potegnem ven v blog. Popolnoma druga pesmica od Barbadosa - tam je bil res trdi dopust, :-) Tu indijski praznik luci, povsod nabijajo gospeli bautisticnih in drugih cerkvá, vrocina in komarji. Ob 7.30 sem izgubljena med 43 princeskami  nase sirotisnice, berem Pepelko, ponavljam zloge, pobiram stunfe in poskusam po najboljsi moci reagirati na ocean pogresanja in umankanja mamic....  Bila sem tudi na Marian Academy, nasem 800solarjev-nabitem solskem kompleksu, edinen katoliskem zavodu v dezeli. Debate o verskem pouku v katoliski soli, kjer je samo 4% katolicanov.
Prejsnji teden smo odropotali z letalcekom za 9 oseb gor med kosme bele smetane. Je cukalo in bobnelo in kihalo tam gor, da se mi je smejati, kako je mozno, da nas avioncek sploh zmore letet. Pa nekako smo le prikrevsljali in se skoraj odkotalili na pristajalno stezo. Lethem: jug Gvajane, jezuitska misijonska postojanka Sv. Ignacija. Gvajanci, Kolumbijci, Anglezi, Indijci... Debate, pastoralne paradigne, interkulturacija, mesto laikov, vizija Cerkve, organizacija misijona. Cisti intelektualni uzitek. In luci, ki so se mi vztrajno prizigale v moji pastoralni megli. Ponovno, jezuiti ste zakon, :-)
Naslednji dan s kombijem v Karasabai - jasno, da se je revez pokvaril in smo po 4 urah cakanja morali nazaj v Lethem. Koncno smo naslednji dan le prisli do 3 ur oddaljene vasi. Obcutek sem imela da sem v filmu Misijon. Tisina, zvezde, kure, cokoladne poteze indijancev in konji. Dve indijski ursulinki sta nam odprli svoj dom in srce. Izkoristila guzvo ya intenzivno studijo apostolske skupnosti, pastoralnih prednostnih izbir misijona in oblike vkljucevanja laikov v zivljenje zupnijske skupnosti. Primerjalna studija s Pukarajem, jasno.
V soboto smo priskakljali nazaj z avioncekom, zivi. Pocasi se zadaj za zavestjo zacenja praskanje bliznjega odhoda domov, v Limo (v petek). Rahlo zadrogiran obcutek lebdecega brezcasja prispisujem ucinku vrocine, a verjamem, da bomo kmalu pristali na trdih tleh.
Vceraj sem bila z vsemi vami, hvalezna za navezo! Hvalezna Jezusu, da si me je zelel v team in da Oce racuna z nami pri svojem Kraljestvu. Tu obljubljene fotke:

ANGELSKA GVAJANA 2014  

Mmmmm, to, vas imam rada,
Andreja

1 komentar:

Unknown pravi ...

No tako - zdaj sem ti pa tudi uradno fouš :-)Notranjost Gvajane in njeni prebivalci se pač dotaknejo obiskovalčevega srca na posebno močan način in čeprav vem, da se verjetno nikoli ne bom vrnil, ne morem nehati misliti nanje in na vse lepo, kar mi je bilo dano tam preživeti. In zdaj gledam tvoje fotke in vse prihaja nazaj. Nič, upam, da ti bo ostala bogata izkušnja! :-)

KONEC PERUJA: 2008 - 2019

Dober vecer, draga Slovenija! Imam se 1/2 ure do odhoda taksija na letalisce. Kovcki s hrano in zdravili so nared, sestre so se razkropile...