Duhovnost?!

Preden se izgubim v prevodu za nekaj mesecev bi rada z vami zvecila eno zadevo, ki me ze dolgo zuli. Ko poskusam povzeti zadnje mesece in strniti v neko logicno pripoved, imam obcutek, kot da vam izkustvo plavanja v razburkanem Pacifiku zelim pricarati s polivanjam vasega palca na nogi z vodo iz Zaline plastenke. Buuu. In kar me se bolj zuli je dejstvo, da v resnici vso to akcijo in dirkanje in dogodke in obveznosti sploh ne dozivljam tako, kot zveni iz zapisa. Hecno, ne?

Ko sem poskusala slisat Milino, ki naj bi mi dala kaksen namig glede bloga, je ven butnilo samo nekaj kljucnih situacij:
ENA OD NJIH JE .... NPR: (se spomnite Projekta bozicnih daril za Pachacutec?)
sedim po tursko ob 4.30 zjutraj pred sliko sv. Jozefa in cutim topo bolecino v centru eksistence, ki ima svoj vzrok v dejstvu, da so se tri strani s Seznama vseh 710 otrok zalozile in smo se nekaj dni pred dnevom "D" znasli brez podpisov, ki bodo zagotovili darila za vseh 112 otrok. Topo bolecino bi najlazje primerjala z mletjem lastnega drobovja z masino, ki jo mesarji uporabljajo za mletje mesa. :-) Ups. Malo prevec plasticna prispodoba? In evo, mene, ob 4.30 zjutraj, gledam mojega dragega Jozefa in mu ponavljam eno in isto: "Prosim, bi lahko zrihtal? Prosim?" In ko se gladina v naslednjih 40 min malo umiri, ko dovolim krcem, da popustijo in izpraskam nekje na enem koncu Godnicke nekaj gramov zaupanja, razumski argument "NEMOGOCE JE DOBITI 112 DODATNIH BOTROV ZA TEH 112 OTROK V STIRIH DNEH" zacenja bledeti, popuscati, izginjati. In koncno (cez kako uro in 8 min) prebije skozi plasti cloveskega Njegov tipicni "VERUJES?'" in z na siroko odprtimi ucmi trepnem tisti kljucni, kozmicni "JA". In v istem trenutku moje 'drobovje-a-la-mleto-meso' dobi nekasno dozo protibolecinksega morfija in se celoten trupelc sprosti. In vem, da bo OK. In odkorakam ven iz kapele (ob 5.39 zjutraj) z obcutkom, ki ga je imela Neytiri ob Avatarju tik preden zajezdita Toruk Makto. (Ne bom prilepila fotke, da se ne pohujsate.)
PS Sveti Jozef je uskladil, koordiniral in prisel do 115 daril v stirih dneh. Stoj in glej! Slava.

Kaj zelim povedat?
Da resnicna zivljenjska zila ne tece na povrsju, v akciji. Epicenter dogajanja je spodaj, v dimenziji X, kjer imas obcutek, da si potapljac, 10 m pod gladino. Zgoraj cofotajo, skacejo v vodo, poganjajo blazine... in ti si tu spodaj, kjer ni casa, kjer odkrivas cisto drug svet, ki je srce vsega obstojecega. Mogoce mi je zato tako blizu vse kar je Matrix, Narnija, Harry Potter, Avatar ali celo, hkm, Twilight. Paralelna resnicnost, ki te popolnoma absorbira, predimenzionira tvojo 'zemeljsko realnost' in relativizira vse, kar zemeljskega se ti dogaja. Res je, da ne poznam nobene omare (Narnija) ali zelezniske postaje (Harry Potter 9 in 3/4) za 'preklop' med svetovi. Edino kar izkusam je Milina, Sveti Duh, ki me duhovi, dela duhovno, mi da prepoznati DUHOVNO v svetu.

Zato me tako zuli! Je namrec skoraj tragicno videt eno ekspertinjo/a iz duhovnosti (beri redovnico/ka, duhovnika, posvecenega/o, bogoslovca, junioristko), ki se ubija z aktivnostmi in ni izgubljen/a po Milini v epicentru Boga. Ne ostaja spodaj, pod gladino vsakdanjega. Ne omogoci nasim Trem z vso nebesko Ekipo (od svetnikov do angelskih specialnih enot in ostalih bitij) transformirat, dotikat se, spreminjat, prezracevat, ozdravljat. In ce ne zivi znova in znova teh preklopov in ucinkovitosti Boga v svetu, se vsask dan bolj odtujuje od svojega lastnega sredisca, od Luci, in se ohladi.

Boste rekli, kaj ji je? Moj tata bi rekel, "pa kaj filozofira?"
Verjetno me to zuli zato, ker sem ravno zdaj v obdobju kolosalnih sprememb, tako zunaj, okrog sebe kot tudi znotraj, v meni. Opazam, da me vprasanje sprememb (nasega ursulinskega Reda, skofije v Callo, vesoljne Cerkve, perujske druzbe, epoke, moje skupnosti ipd.) resnicno provocira.

V nasih krogih teologije osvoboditve se razmislja v eno smer, v ursulinskih krogih - moje OSEBNO mnenje, ni receno, da je tako RES!!! - se zacenja ´prijemati' po eni strani feminizem po drugi strani neka sofisticirana duhovnost podobna nekaterim mednarodnim katoliskim duhovnim krogom. Vsem je skupno eno: kritika starih duhovnih praks in ponudba bledih alternativ, ki imajo ucinek fast fooda: polna usta, prazna ... .

Ja, priznam, da me vse to zelo vznemirja. Sploh v casu, ko sem zraven v situacijah duhovne bojne fronte - vidim duhovne 'razcefranine', duhovno krvavenje, duhovno dezorientacijo in kar se najbolj boli, Jezusovo ZEJO. Molite zame in za nas vse, ki oznanjamo EVANGELIJ, da bi se MU pustili prekvasiti in biti edina SVEZA NOVOST, ki jo je tako zelo lacno clovestvo! Molimo drug za drugega, druga za drugo, da bi nas Milina 'preklopila' na duhovno raven in bi v polnosti zaziveli JEZUSOV  "odpovejse-vzeminase-hodizamano PROGRAM. Obstaja kaj bolj ucinkovitega? Kaj bolj originalnega? Iskreno povedano, jaz nisem nasla nic kaj boljsega ali ucinkovitejsega... kljub vsem fancy ponudbam sodobnega duhovnega trga.

Konec koncev, vedno pridemo do iste tocke: moj EGO. Pravijo, da je tu tocka RESNICNE SPREMEMBE - ko enkrat sprejmem mojo temo, pustim Milini in izkusim Jezusov objem, tu dol, padejo luskine z mojih duhovnih oci. Tako pravijo.
In se koncno znajdem v Bozji dimenziji, na Bozji nacin, z Njegovim perfumom in lepoto. In se koncno znajdem na tapravem mestu in delezim na tapravem Projektu odresenja, kjer se zgodijo taprave SPREMEMBE, zunaj in znotraj.

Kaj ima to veze z misijoni?
Vse. Biti misijonarka pomeni 100% posvetiti se ODRESENJSKI EKONOMIJI, odresenju clovestva. To pomeni, postati ekspertinja v Njegovih METODAH odresevanja. Ce jih ne prepoznam?? Ce jih ne vidim? Se lahko vkljucim v Projekt? Ne. Brcam v temo... Absolutno. In si domisljam, da sem clovestvu v korist. C.c.c.

Hvala da molite.
Bom raje sla nalozit PRECUDOVITE FOTKE IZ PUNA -
darilo za letosnje poletje 2017.
Z vami,
cariño,
andreja ursulinska