Spet pisem!

Za nami je velicastni teden Presvetega Kriza, Taita Mayo, kot se imenuje v quechua. Devetdnevnica v cast Presvetemu Krizu sv. Kristofa se je zakljucila v nedeljo, 3. maja zvecer. Nabita pucarajska cerkev se je sveze prepleskana sibila od gladiol, ljudi in dima od svec: dala sem si duska in razprostrla po vsem prezbiteriju nesteto svec, ki so konkurirale sveckam ob Presevetem Krizu zadaj pri vhodu…
V devetdnevnici smo imeli vsak vecer sveto maso – razkosje! Po slovesni masi na predvecer smo z obema velikima krizema prehodili Pucara, molili, pili in peli. Peli in pili. En kriz so v ritmo trobent nosili moski, drugega, manjsega, zenske. Mali knofki so bili ob 11h zvecer ze cisto hin, vendar jih nisem mogla odgnati v postelje… Sama sem padla med rjuhe ob pol enih moledujoc Jezusa, naj mi nekako priklopi rezervni akumulator.

V ponedeljek, 4. maja, smo se praznje obleceni zbrali v cerkvi ze ob 8.30: Pucara je od vznemirjenja gomazel na vse strani. Sonce je pripekalo in vsakih 5 min je pridrvel na glavni trg kombi. Sprejela sem skupino plesalcev ‘chonginade’, ki so se plesoc prisli poklonit presvetemu Krizu. Njihove pisane nose so se blescale v soncu. Kamermani so jim dajali navodila kako naj se priklonijo v cerkvi. Prevzeta od njihove gorecnosti, sem jih povabila, da skupaj kaj zmolimo, pa so se v trenutku ‘izdejanjili’ na drugo stran trga, kjer so tocili pivo (izdejaniti potterjanski izraz, ki bi lahko pomenil "ucvreti stran").
Po slovesni sveti masi, ki jo lahko primerjam slavju velike noci ali velikim slovesnostim, smo se odpravili v visavje : godba nas je celotno pot spremljala s svojim zamolklim ritmom, stare mame so posipale kriz s cvetnimi listi, zene so nosile sope gladiol, kriki odgovornih so se mesali z bobnenjem mnozice spodaj na prvem pocivaliscu, kjer je ostala glavnina vernikov. Pomagala sem, kjer je bilo potrebno, spodbujala nosace, ki so bili premoceni od potu in napora, podajala pijaco godbenikom, vlekla za seboj male knofke, ki so poboznost Presvetega kriza razumeli kot pravo pustolovscino v njim domace konce, saj tu gor pasejo svoje ovce in osle... V duhu sem objemala kriz v imenu vseh, ki se borite, trpite, omagujete. Vso dolgo pot v visave sem moledovala Jezusa, naj mi po svojem Svetem Duhu razodene, kaj je v teh ljudeh, zakaj se je skozi stoletja ohranila ta globoka poboznost, ki zahteva tako velik napor, tako mocno organizacijo in tako brezpogojno predanost? Ko smo namrec prisli do postankov, ni nihce vzkliknil : »Bravo ! « , nihce ni plosakal, nihce ni vpil : »Mi to zmoremo ! « In ko sem se pogovarjala z romarji, sem ugotovila, da zadaj ni v prvi vrsti pokora. V veliki meri je poboznost k Presvetemu krizu izraz vere in hvaleznosti za vse blagoslove in cudeze, ki jih Gospod dela v njihovem zivljenju. In nekje pod vrhom, kjer so tudi lezaji mojega toyotovskega telesceka zaceli rahlo hrescati, sem globoko v sebi zaslisala tisti znani, nezamenljivi in odlocni: “Sezuj se, sveta zemlja je! Moji Andi so sveta zemlja, ne sodi obicajev, ne kategoriziraj poboznosti, ne predalckaj izrazov vernosti. Hodi z njimi in ob njih in pusti, da te POT spremeni. Cakaj, da se ti razodenem v njih, ko bom to hotel...”
In sem tiho...
Zvecer smo sle gledat obicaj "bika", kjer s pomocjo trobente in bika, oblikovanega iz cigarete in zobotrebcev, prerokujejo, kaksna smrt bo doletela bika naslednji dan - pocasna ali hitra! Jasno, da se napoved brezpogojno uresnici. K obicaju spada obvezen ples v krogu - naucila sem se nekaj plesnih korakov. Naslednji dan smo bile dopoldne po solah, popoldne smo sle na kosilo h "kapetanovi" druzini in odplesale z vsemi dol k reki, kjer smo bile prica obicaju "umivanja trip". Kamor je segel pogled si lahko videl gore pivskih gajb, :-( Nauk zgodbe: poboznost k svetemu Krizu je globoka, popivanje ob tej priloznosti se globlja.
To! Se vedno premlevam velicastne flese tistega tedna, studiram literaturo na to temo in debatiram z vsakim, ki se mu ljubi debatirat o tem. Flor je odlicna poznavalka in potrpezljiva odgovarjalka, :-) Rada bi vam nalozila galerijo s fotkami, pa povezava zeha da je joj!

Hvala za vse maile in pozdravcke, predvsem pa za molitev in MEMENTO pri masah. Deluje! Molim za vas in vas po smarnicni Gospe toplo pozdravljam! Vasa Andreja in urse