Prva obletnica...

Danes 19 let sta me mama in tata pripeljala v N. Gorico na Partizansko k urskam:
miza v dnevni je bila postavljena diagonalno, slovesno okrasena. S. Fidelis, Cecilija, Marta in Krista... Z vso toplino in domacnostjo. Ko sem prisla v svojo sobo, sem se vsedla na posteljo: bila sem prepricana, da me caka tema, trnje in odpovedovanje na vsakem koraku - dokaj crn scenarij... :-) Hecno, ne? Nobene romantike, bolj bitka, v stilu "ce kamen trd je, je se trsa dlan..." Od prvega vecera na Partizanski se spomnim samo se Aleksandra Mezka in njegove pesmi "S teboj lepo mi je, domace, zato nazdravje.." Sem ga poslusala in zdelo se mi je, da mi Jezus zeli dopovedat, da se bova enkrat tako res pocutila.. Tisti vecer je slutnja uzametnila zolc okus popolne izgube mojega 19lettrajajocega sveta. Pocutila sem se kot totalen hazarder, ki je zagotovo stavil na napacno stevilko pri francoski ruleti, :-) Pa se brez adrenalinskega efekta, he-he. Po 19 letih se z neznostjo spominjam na tisti vecer: S teboj lepo mi je, domace... Kako MOGOCNA je bila Bozja moc v tisti HITovski 'hazarderki', da je dejansko uresnicila SLUTNJO da nama je lepo skupaj, da sva DOMA. Hej, sem se razpisala! Raje si poglejte Njegovo romatiko... Datum: 8.9.2009 Objem, sA