se to. Je tako kot vedno recejo misijonarji: ko si tu, je drugace kot kot si predstavljas prej. Ko si enkrat tu te popolnoma prevzamejo obrazi, odnosi, zivljenjske situacije, ki so tako drugacne in nepredvidljive, da se pocutis popolnoma zgubljenega. Okusas okuse, ki so ti nepoznani, pocnes stvari, ki se jih sele ucis in vcasih v glavi zaznas blokado operacijskega sistema, ker ne locis vec ali govoris z nekom po skajpu slovensko ali spansko, :-)
Zato zadnje case momljam, da sem v (misijonskem) noviciatu: dogajajo se mi globinski procesi, ki jih ne morem supervizirat in ko me Flor vprasa, kaj se mi dogaja, ji recem: "Ne vem." Bozja beseda, dogodki, moje sestre... vse me klice k temu, da spustim vse iz rok in preprosto prepustim volan Jezusu. Itak da smo to ze nekajkrat v zivljenju trenirali, sedaj pa to dozivljam v zadnjih vlakencih eksistence in me do dna pretrese, ko beremo: "Kdor hoce sluziti meni, naj hodi za menoj in tam kjer sem Jaz, bo tisti, ki mi sluzi..." Tam, kjer je Jezus! Ne tam, kjer so moji projekti, financna pomoc, tecaji za nepismene, razdeljevanje obleke, nakupovanje hrane za revne, poucevanje, krscevanje, oznanjevanje Besede... Ne v moji glavi ali volji. Tam, kjer si Jezus danes zazeli - in je tako obupno drugace od tega, kar sem si jaz zjutraj zamislila. In kar si zeli - tako spoznavam in doumevam - je da sem praznih rok, (gola, bi rekla Angela) in da tem meni tako dragim ljudem ne morem dati nic drugega kot samo Jezusa Kristusa, Krizanega in Vstalega (hej, ne pozabit, da vam pise novinkica Andrea, zato tako pateticen ton pisanja).
Zato si nemorem pomagat, ko se v meni prebuja neka zgoca zelja po crnem prstanu, po cetrti zaobljubi prednosne odlocitve za uboge - nocem pomagat ubogim. Hocem koncno sprejeti, da sem jaz tista uboga. Brez bluzenja in okolisevanja. Jezus, usmiljenje!
Zato lahko recem, da smo misijonarji, ko si dovolimo umreti, da bi On zivel - tako razumem inkulturacijo in oznanilo Besede in misijon Kraljestvu. Simbol, ki ga je v teh dneh izbral Jezus v tem stilu? Moj (dragi) fotek se je izgubil. "Zlata in srebra nimam, kar imam to ti dam, v imenu..."
V misijonih sem. Kako lepo... En velik, misijonski objem vsej Sloveniji,
od neformalne novinke Andreje Perujske
četrtek, 22. oktober 2009
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
KONEC PERUJA: 2008 - 2019
Dober vecer, draga Slovenija! Imam se 1/2 ure do odhoda taksija na letalisce. Kovcki s hrano in zdravili so nared, sestre so se razkropile...
-
Drage moje in dragi moji, vsi, ki ste klikali na blog zaradi misticne romantike Andov, umirjenega ritma narave in eksoticnih fotk revscine...
-
Spet nazaj na položaju! Izgleda, da sem se vam zadnjič posvetila za veliko noč 2018, :-( Hvala Bogu za trimesečni obisk Slovenije. Prepriča...
5 komentarjev:
Aaaa, brez fotka? Hm. Ja. Saj vem, če On reče, te nimaš kaj :) mogoče pa ne samo tebe - ampak osvobaja tudi nas.
ooj.....
:D Jezus si je izbral danes za Tvojo avgustovsko pošto :D On ve, zakaj danes in ne tri dni nazaj. Carsko.
minil je oktober vkorakali smo v november z praznikom vseh svetnikov, še vernih duš dan in že je tu zahvalna nedelja. Eni tako , en tko jo praznujejo ampak vsi smo enotni Bogu hval za vse dobrine pa tidi križe in ne nazadnje tudi za naše misijonarje, kajne ANdreja perujska, da je taku, al ako že rečejo tam peri tebi, ups sedaj nič več primorsko, sedaj perujsko in vendar se sem pa tja še spomniš nas, ki v Sloveniji mislimo na VAs misijonarje in ne samo na misijonsko nedeljo ampak tudi taole med tednom zvečer, pa ne mislit, da nima kaj drugega počet, le prijetno je takole malce pokramljati, mogoče pa kaj kmalu izvemo kakšne novičke iz daljnega pperuja od naše Andreje perujske on Bogu hvala zanjo in vse ostale, ki se trudijo v daljnih deželat ne samo širiti Jezusov nauk , ampak tudi drugače pomagati domačinom, malce z našo pomočjo in ob božjem in Marijinim varstvom pa bo šlo djd
ampak ura pe ne vem če špila meni kaže 22 in 12 minit kaj čmo takle mamo
Objavite komentar