petek, 15. januar 2010

Zaupno!

Prvi vecer duhovnih vaj sem se po tursko usedla na posteljo,
neskoncno napeto pogledala Jezusa, ces kako bos popedenal vse te sunke burje,
ki lomi, klesti in razbija po mojem bitju v zadnjih dnevih...
in odvila ploscico cokolade Winter's.
Cukr mi je malo dvignil 'animo', ko so mimo moje zavesti leteli potterjanski svizi z napisi: DVE ALI ENA HISA??? SAMA ALI SKUPAJ??? ZUPNIJA SV. LOVRENCA PUCARA!!! FORMACIJA??!! PREDNOSTNA ODLOCITEV ZA UBOGE!!! In takrat sem uzrla srebrno nalepkico znotraj Winterjevega ovitka: ¡GANASTE CARIBE! (Zadela si Karibe!!!)Akcija je sicer pretekla ze leta 2009, vendar je bilo zame sporocilo popolnoma nedvoumno in direkt: si na Karibih,gospa, prepusti se... In tako sva zacela duhovne vaje: prve dni sem potrebovala nekaj casa, da sem se spet privadila na osebno kopalnico s skoljko, umivalnikom in tusem (zjutraj mi je bilo fajn odpret pipo in poslusat vodo, ki skropi - pravi cudez!), na sladko tisino in cas, ki mehko drsi mimo ne da bi kdo trkal, na genijalna presenecenja mojega dragega Jezusa, ki je obupno intenziven in se mi zdi vsako leto intenzivnejsi, na vonj borovcev, ki obdajajo kompleks lemenata, kjer smo delali duhovne vaje... S svizi je Jezus opravil v svojem velikem slogu (o tem drugic), vsekakor sem se 12 januarja pripeljala v Pucara v popolni bonaci (ko je morska gladina kot olje). Ne boste verjeli, tako dela Gospod Bog!
Jasno, letos bom 39, v ogledalu sem prvic jasno razbrala fizionomijo nase mame (torej nisem podobna tatu) in kup srebrnih las - torej bom kmalu siva, ce sem po Kraljevih, zato je tudi dinamika duhovnih vaj primerna letom. Ko sva si s Flor rekli glede teh dni, nisva potrebovali veliko besed: "On cez cel ekran, On v vseh porah, On v zadnjem koticku biti... Nebesa. Tudi ko popucava. Itak."
Naslednji dan smo preziveli v znamenju potovalk in skatel: Flor mi je poskusala ubiti v glavo pomembne podatke, narocila, nasvete v zvezi z zupnijo in ljudmi. Kar naprej so trkali domacini, jaz sem bila se malo pod vtisom 'Karibov' in nekako nisem mogla slediti utripu dneva. Hvala Bogu mi je uspelo poklicati 'klapo' in pripraviti popecene zemljice z ostanki cesarkoli sem nasla po policah. Svoje je seveda pricaral Savignon (buteljka, ki sem jo do Potov dobila za rojstni dan in sem jo ljubosumno cuvala v sobi :-)). Prisli so Migel s familijo, Julio in Melisa, Javier in Yina, oce od Ederja in Blanka s tamalimi. Zapeli smo himno, pohrustali hrustek in nazdravili s polsuhim zlatom (uf, je zadisala Stajerska). Flor mirna in vedra. Po desetih letih Andov gre v Mehiko. Cuti klic, da preizkusi zivljenje malih sester Charla de Foucola. V tem letu bo videla, ce jo Gospod res klice k radiklanemu ubostvu.
Drugo jutro ob 7h sem jo oddala na bus agencijo, sla lizat rane v Sapallango, kjer mi je s. Marija pripravila zajeten zajtrk in se vrnila v naso veliko, prazno hiso okrog 10h. V meditaciji je Jezus stegnil roko in se dotaknil, ker je cutil z. (Mr 1, ozdravljenje gobavca). Sem cutila Dotik in izkusila, da mi je nemogoce biti sama, ker sva skupaj. Potem mi je se podaril na kanalu 91.20 Mhz Enriquea Iglesiasa z "I can be your hero, b." in me je takoj minil krc samopomilovanja. Smo se z Ekipo zagrizli v plevel na vrtu (okopavanje je prava umetnost, o tem naslednjic), kosili s familjo Maravi in popoldne preziveli v cerkvi pri razdiranju jaslic.
Eccola, povest duse pri kraju. Gospod je velik! Amen. Hvala za molitve in podporo. Delate cudeze!!! Objem, vasa Andreja

Ni komentarjev:

KONEC PERUJA: 2008 - 2019

Dober vecer, draga Slovenija! Imam se 1/2 ure do odhoda taksija na letalisce. Kovcki s hrano in zdravili so nared, sestre so se razkropile...