petek, 5. februar 2010

"Zli zrak", zgoce sonce in Lima

Draga Slovenija!
Izteka se moj tretji teden v Limi, prestolnici Peruja.
Ze takoj po prihodu smo se nekatere aktivistke spravile k vecerni odbojki in vecernim pevskim vajam. Posledico sportnih prenatezanj sem cutila ze tretji dan in sicer kot topo bolecino med lopaticama. S hisnimi medicinskimi sestrami in ob obilnih nasvetih zaskrbljenih sester smo zaceli z masazami, kremami,protibolecinskimi tableti, ogrevanimi semeni in se s cim. Glede na to, da se je bolecina selila, preobrazala in bila sploh in oh nepredvidljiva - me je pa povsem paralizirala in sem naokrog hodila sila slovesno in pocasi - so vse se medicinske glave zedinile, da me je zadel ZLI ZRAK (smotan prevod socnega izraza 'mal aire') in da potrebujem znamenito VENTOSO.
Razlaga: V Andih je znan fenomen 'zlega zraka', ki te zadene brez vzroka in se manifestira kot zgoca, premikajoca se bolecina v vratu, hrbtu ipd. Nasi gor ga zdravijo z starodavnimi rituali pihanja cigaretnega dima, koke in ne vem se kaj vse, ce pa ne pomaga, te preskenirajo s cuyem (beri blog iz leta 2009).
Tu na obali izvajajo VENTOSO: na bolece mesto polozijo kovanec, nanj postavijo svecko, jo prizgejo in nanjo poveznejo kozarec. V nekaj trenutkih plamen pokuri kisik v kozarcu in ugasne. Ce te je res zadel'zli zrak', potegne tvojo kozo v kozarec, nakar zdravilka 'odlepi' kozarec od tvoje koze. S tem vakuumom potegne ven tudi 'zli zrak'. Hecno, ne? Jaz sem se tudi rezala, dokler me ni vsekalo, :-) Sprobajte...
No, da ne bom predolga. Po sesanju vsega 'zlega' izpod moje koze - bilo je kar veliko vsega - sem olajsano zaspala kot klada. Zal pa je nekaj tega 'zlega zraka' uslo v levo roko in mi tam s svojo zgoco bolecino pomagalo videti zvezde. Zato so sestre odlocile, da je stvar resna in potrebujem resen pristop. Traumatolog je ugotovil ukrceno vratno misico in mi predpisal tablete in nek sprej. Temu so sledili se drugi fizioterapevtski priboljski vendar clovek na konec koncev ob 3h zjutraj vedno ostane sam s svojim Gospodom. Tega nikomur ne povejte, a meni je se najblizja razlaga vse te bolecinske lekcije, da ima Jezus nekaj velikega zadaj za povedat. Flor me potem vprasa: "In ti je ze povedal, kaj je tisto ZADAJ?" In ji recem:"Ne."
Dobro, po tem izcrpnem medicinskem porocilu vam grem nalozit fotke v Picasso, se prej pa en velik hvala za maile,voscila in navezo. Zlati ste in vas globoko obcudujem, da ste po tolikem casu se kar 'priklopljeni' na duhovno Omrezje.
Jutri gremo navsezgodaj spet v drage nam Ande,ker se nam vsem tu cas ze kar vlece. Zgodilo se je se morje drugih zadev, a jih boste prebrali iz fotk, :-)
Objem vsem in pozdrav,
vasa hvalezna Andreja

2 komentarja:

Jana s pravi ...

Andreja, srečno pot tja gor v hribe. Eh, kaj hribe. V gore. Gremo s tabo. Itak.

Helena pravi ...

Sočustvujem s tabo zaradi bolečine. Ampak vseeno sem se morala nasmejati tvojemu opisu vsega dogajanja.
Lepo se imej med hribi!

KONEC PERUJA: 2008 - 2019

Dober vecer, draga Slovenija! Imam se 1/2 ure do odhoda taksija na letalisce. Kovcki s hrano in zdravili so nared, sestre so se razkropile...