Vceraj smo vstopili v post. Diakon Eder je obilno blagoslovil pepel (sem debelo pogledala) in zarisal crn, masten kriz na vsako celo. Prvic po dolgih letih smo v Pukara obhajali pepelnicno sredo. Tistih nekaj dus je debelo gledalo in ne vem, ce so cisto razumeli za kaj gre. Danes, dan potem, smo namrec vsi v 'uajlasu', tipicnem pukarajskem plesu, ki se ga plese v parih. V Pukaraju je ze ves dan veselo - dalec od postne zadrzanosti - po vseh vogalih odmevajo pleh muzike in topot pet v ritmu huajlasa. Prejsnja leta sem se ubijala z vprasanjem, kaj pocne to vrenje tik po pepelnicni sredi: letos sele malo razumem (MALO!), da je ta 'karneval' kot ga imenujejo, odsev veselja po trimesecni dezevni dobi in zategovanjem pasu... Sonce namrec ze veckrat pogleda izza dezevnega bloka sivine in prvi pridelki so ze na mizi: sveza koruza, nov krompir, prvi grah in debeli fizol. Juhej!
Fotke dobite v nadaljevanju. Tu je samo od mase danes zjutraj.
Kompletni z diakonom Ederjem v nasi cerkvi v Pukara:
Marija:
Tu pa se od Hise sanj :
Pustni torek v skupnosti:
To. In vi? Zvoncki ze kukajo?
Ste vedno v nasih molitvah... Te dni se posebej, ko kupujemo solske potrebscine za otroke - vas dar! Naj vam Bog stokrat povrne in vam v tem postnem casu pokaze svoje usmiljenje in neznost!
Lep je nas Bog. Lep je v svojem usmiljenju. In lep je v svojem miru. Po Njegovem Srcu vas obsikujem in vas pozdravljam iz Andov,
vasa s. Andreja
1 komentar:
Sem naredila kratek sprehodek semle v Peru (če že v Tivoli ne grem) z jasnim namenom, da te dregnem, če ste že pri vas začeli s postom. Pa vidim, da ne bo treba :) Žarite.
Objavite komentar