petek, 3. julij 2009

Moj tata...

... je vceraj umrl. Infarkt. Poklical me je Marko po mobiju in mi sporocil novico. Zarezalo je globoko, globoko. Misel na mamo, na Mirkota, na Tadejo, Markota... Na Marto, Eriko... Isti hip globoka hvaleznost in nekaksna radost za tata - ja, si ze, sta ze skupaj s tvojim Zetom, kot si se vedno hecal... Sla v kapelo, jokala in mobilizirala vso nebesko Ekipo (vseh mojih dvajset velicastnih), da so zraven pri sprejemu... In v globini zacutila tisto tipicno in nezno gesto mojega dragega Jezusa, ki je 100%, ko gre zares. Poskrbi in misli na vse, z najmanjsimi detajli... Na zelo rahlocuten nacin.
Tata si je zelo zelel priti v Peru in postoriti po hisi kot pravi hisnik.. Zaradi nesrece z motorjem (ali tudi slutnje...) je polet s Potmi odpovedal. Vceraj sem ga takoj zacutila zraven... Si ze tu v akciji, ne?
Pripravila kosilo, odpovedala snemanje in sla v Sapallango na telefon. Globoko me je prevzela povezanost vse familije, mamina vera in Matejino zagotovilo mojih ursk. Kri je kri - bioloska ali duhovna, smo familija, ki je skupaj.
Mama mi je povedala, da je mi je tata ob 11h zv poslal mail. Njegov zadnji. V njem mi poroca o Ivanu in Stajercih, o teranu za nase urske v Mariboru (jutri naj bi sel s penzionisti v Maribor in jih je zelel obiskati pa je raje - previdnostno - izrocil teran Ivanu), o Stankotu in masi na Gocah, o denarju, ki ga zeli izrociti po studentih ... in da je z mamo vedno "v mislih pri meni, draga tamala".
Globok mir, vonj po vstajenju, pomesan z ostro bolecino. Klicem Milino, da mi pomaga objeti zrtev odsotnosti - spada v misijonski paket. Tako smo si rekli z mamo in tatam preden sem sla v Peru. Ce kdo umre v tem casu... Ob vajini globoki veri, dragi tata in mama, je tamali nestetokrat lazje. Jokala, sla k masi in darovala.
M. Lina, provincialka mi je ponudila let v Slovenijo. S skupnostjo smo v adoraciji. Ob fotki tata in mame iz leta 2002 gori v kapeli svecka. Ljudje prihajajo, me objamejo, so tiho. Cutijo...
Danes sem spet govorila z mamo in nasimi. Vame je pljusknila toplina familije, ki je zraven, ki joce in ki cuti, da je moz, tata, brat, stric, svak, nono, jamar, gasilec, Krasevc, ze v svojem "ambientu".
Vceraj zv sem prebrala dolga, socna pisma, ki sta mi jih v teh mesecih poslala tata in mama. Ponovno me je prevzela gotovost, da je moje poslanstvo tu stvar vseh nas. Da stavimo na Boga in da sta oba globoko dojela in sprejela to zrtev. Hvala vama...
Poklicala sem provincialko in se ji zahvalila za moznost potovanja v Slo. Ostala bom tu.
Danes sv. TOmaz: "Moj Gospod in moj Bog." "Blagor pa tistim, ki niso videli in so verovali." Sem pred Najsvetejsim: "tata, ti Ga ze gledas v resnici, ti ze uzivas, objemi mamo, daj se cutiti Markotu, Mirkotu... Potolazi vse, ki jocejo... Razodeni jim najino skrivnost. Da je Bog ljubezen in da sedaj joce, ker mi jocemo. Hvala, ker si mi vedno pokazal kako zelo me imas rad. In mi dovolil, da sem ti na milijon nacinov pokazala, kako zelo te imam rada. Tudi ko si bil na dnu.. In trpel. Zdaj si odresen. Obljubim, da ti bomo pri kosilu nazdravile s perujskim vincekom.

Jutri bom s sestrami in nasimi ljudmi ob 9h zj pri masi - istocasno bo v Komnu (ob 4h) pogreb. Ce boste tam, pustite ob grobu belo svecko - zame. Hvala, sestre, da boste tam. Verujem, da bo Jezus objel mamo in Tadejo in Markota in Mirkota in Klavdijo in tamale.. Tako mi je obljubil. Lupcka se v mojem imenu. Vas imam rada in sem vam hvalezna za vse izraze sozalja. Objem,
vasa Andreja Perujska
PS Hvala, Jezus, da si si zelel ta blog...

9 komentarjev:

Teddy139 pravi ...

Iskreno sožalje ob smrti očeta od družine Kern (od Sabine)- spomnili se ga bomo v molitvi!!!

Mitja pravi ...

Spoštovana sestra Andreja,

Pred nekaj tedni sem bolj po naključju iz Misijonskih obzorij dobil naslov vaše internetne strani in od takrat večkrat skočim, da pogledam, ali je kaj novega.
Ko sem danes zagledal vsebino vašega pisanja, me je v srcu močno pretreslo. Jokal sem kot otrok, čeprav vašega očeta verjetno nikoli nisem niti videl. Dovolj mi je bilo, ko sem srečal vas in sicer na misijonu v Idriji leta 2006. Bili smo še v postu, ampak tisti vaš stavek "Idrija je polna Duha" in nato še tihi "Aleluja" med vašo zahvalo pri maši mi je segel do srca, da ga nisem nikoli pozabil. Nisem se čudil, da vas je Gospod poklical v misijone, saj sem prepričan, da za tako delo potrebuje ljudi širokega srca in Duha. Tudi vaše doživljanje smrti vam dragega očeta to izpričuje na tako čudovit način, ko se prepletata slava Bogu in človeška bolečina. Sporočam vam, da smo združeni z vami v molitvi za vašega očeta.

Oprostite mi, ker morda to ne spada več v komentar, ampak hočem biti iskren in bom dodal še to. Če me spomin ne vara, ste nekoč sama igrala košarko. Jutri v našem mestu na osrednjem trgu praznujemo 40.obletnico tega športa. Igrali bomo na prostem in danes zvečer je neusmiljeno deževalo. Zaradi truda ogromnega števila ljudi bi bilo škoda, če bi našo prireditev zmotilo vreme. In me je prešinila misel, da bi se s priprošjo za lepo vreme zatekel kar k vašemu očetu. Verjamem namreč, da si z Gospodom zreta iz oči v oči. Bog naj vas v obilju blagoslavlja in naj tudi vam vaš oče izprosi vseh potrebnih milosti za nadaljevanje vašega poslanstva.

Jana s pravi ...

Andreja, sestra, hvala.

Simona pravi ...

Draga nasa, mocan objem od vsakega posebej. Srcki so skupaj...
Zagotavljamo ti bele svecke na grobu, Klara bo nesla svojo, Nejc svojo.
Radi te imamo in s tem celo tvojo/ naso klapo.
V navezi,
Medvedki

sončna pravi ...

Iskreno sožalje, draga s. Andreja! Globoka povezanost je nekaj neprecenljivega. Dobri Bog, hvala za misel, ki izhaja iz ljubezni, zaradi nje je naše bivanje veličastno. Težko in obenem zelo enostavno.
Pozdrav od vseh Žežlinčkov

Unknown pravi ...

A mi se bomo srečali se videli še kdaj poje pesem in takrat bo čas tudi za tiste besede in dejanja, ki jih včeraj , danes ali jutri ne moremo storiti. Smo le popotniki na tej naši ljubi zemljici ne glede na kontinente in naše popotovanje se konča z prihodom v Očetovo hišo in eni gredo tja prej drugi kasneje, vsi pa strmimo za tem, da tja pridemo in mislim, da je tvoj oče že tam In vendar zrekam takole preko pisanja iskreno sožalje tebi in ostalim čeprav malce pozno djd

Anja,Jurij pravi ...
Avtor je odstranil ta komentar.
Anja,Jurij pravi ...

Draga Andreja!

Tudi v trenutkih, ko srce joka ob zemeljski izgubi tvojega najdražjega tata, pričuješ in krepiš v veri… misijonariš tudi doma.. HVALA TI! Sočustvujemo in prosimo Njega, da tebe in vse tvoje objame Jezusovo tolažeče srce, ki obljublja:« Jaz sem z vami vse dni do konca sveta!« Vedno! – tu in onkraj..
Pozdrav, objem in molitvena naveza,

Anja & Jurij z Anžetom in Zalo

Irena pravi ...

Draga sestra Andreja,
HVALA za...do dna srca besedo in čutenje in vero.....................
Naj dobri Bog objame tebe in vso tvojo družino na priprošnjo tvojega tata,
v katerem si od malega prepoznavala toliko potez Nebeškega...
V srcu blizu,
Irena

KONEC PERUJA: 2008 - 2019

Dober vecer, draga Slovenija! Imam se 1/2 ure do odhoda taksija na letalisce. Kovcki s hrano in zdravili so nared, sestre so se razkropile...