Sem ze v Limi.
Danes zjutraj so me na mizi pricakale sveze vrtnice z vrta,
cokolatini
in kup voscil ob 20 obletnici samostojnosti.
Zanosno sem zapela Zdravljico
- z roko na srcu, jasno, kot je tu navada -
in zamaknjeno razlagala zgodovino nasega malega cudeza,
imenovanega Slovenski narod.
Staroselci, Ajdna, vdor, Karnatanija, Hasburgi, Slovanska utopija, Jugoslavija...
in Celjani. Pleterje. Mali slovenski fenomeni,
ki so bili v resnici integralno sredisce Evrope.
Sestre so komaj utegnile stiscati zemljice v usta...
ko me je zgrabila stara strast - fenomen dvojine
in lepota jezika
sem se hitro vgriznila v jezik.
In pisknila: "Nikoli se nismo borili za teren. Razen prisiljeni v korist drugih.
Imeli in imamo pa se vedno crkovske pravde.
In samomore."
Cin - cin, Slovenija!
Za nic na svetu te ne zamenjam. Ceprav je treba gledat kam stopis,
da ne komu stopis na prste, :-)
Objem,
Andreja Godnic,
made in sLOVEnia
2 komentarja:
hvala za voščilo....enako tebi...
Na dan, ko se vrneš nas ne bo doma(smo v Soči). Se vidimo v soboto.... Lepo potuj, mirnejše in brez dolgih čakalnih ur, kot si jih imela na potovanju v Peru. "se vidmo"
Malo prej pri pridigi, zdaj pa še od tebe - zapis o Sloveniji :) Hvala in lepo bodi!
Objavite komentar