Skoraj dva meseca brez glasu... Zakaj? Malo me je odneslo, ko sem se vrnila v Peru. Potrebno je bilo zagrabit en kup stvari, ki so me cakale. Trije meseci v SLO so bili mocni in nasitni in vas se sedaj cutim vsepovsod (kot da smo si lahko veliko povedali.) Moj procesor je zalaufal sele zadnja dva tedna - izgleda, da je bilo zame vse tako intenzivno, da sem sele sedaj zmozna refleksije!
KAKORKOLI ZE...
Smo globoko vdihnili in spet smo odmrznjeni. Bienvenidos! Hecno, po srecanju z vami, se mi zdi, da vam je vse bolj domace, da vam dosti ni potrebno razlagat, da so vam Andi tam, :-) In meni Slovenija?
OBUPNO lepa je!
Tiste smreke s Triglavom zadaj na poti v Bohinj... Modrina morja na ovinku v Izolo... Rosa na stezi zadaj za Dolino v Komnu... Melodija prekmurske ravnine. Vse disi, buhti, poje, vse je tako urejeno in izjemno cisto.
KRASEN OBCUTEK biti doma.
Sedet z mamo na kavcu in klepetat, klepetat, klepetat, :-) Biti v pizami z necaki. Peti hvalnice z ursami. Poslusati smeh v sestrski rekreaciji... Imeti cas za. Biti skupaj. Jesti skupaj slastne slovenske jedi, grozdje, kumarce. Se cuditi... In obcudovati genij nasega Gospoda, ki usklajuje urnike, organizira presenecenja, ustvarja drobne okuse Kraljestva med nami, ki se vtisnjujejo v vecnost. Sem se Ga lahko dotikala v vas in po vas.
SMO POTEGNILI CRTO
in skupaj z vami rekonstruirali moja (nasa) desetletja za nazaj. Mocna potreba po refleksiji stiridesetletij je potesena. Se mi zdi, da ste mi RES pomagali rekonstruirat, kaj vse se nam je dogajalo in zapolnit vse tiste velike luknje v spominu, ki so me grizle. Verjetno je to dolg zivljenjskega obdobja, ki ga zivim. Brez vas in vasih albumov (fizicnih in mentalnih) mi tega ne bi bilo mogoce. Hvala, stara klapa, :-)
IN SE SRECALI
Na Krasu. Na Obali. V Centru. Na Gorenjskem. Notranjskem. Na Stajerskem. Se vedno ste v nasih molitvah in spominih. Z vsakim srecanjem sem cutila, kako Gospod razodeva svoje oblicje po podobah iz Peruja, po moji nemoci in omejenosti. In kako nas vse skupaj krepi v svoji ljubezni... HVALA Jezus! In hvala moji Miji in sv. Francisku Ksaverju, ki sta bila menegerja vseh treh mesecev... Njiju prosim, naj uredita obilno povracilo za vse drobne in velike zadeve, ki ste jih izvedli v prid nasega misijona. Bi lahko pisala o tem strani, ne?
SENCNA PLAT
Sem bila 'zblojena' vcasih. In pogresala sem obcutek hvaleznosti za vse srhljivo obilje, s katerim je Slovenija natlacena. In ki ni samo po sebi umevno. In bolelo me je, da ni bilo okusa praznicnosti skoraj v nobenem kotu Slovenije za njen 20 rojstni dan! Smotan obcutek.
za obe plati SE ZAHVALJUJEM
Presveti Trojici, nasim Trem, za to, da sem Slovenka in da nam daje obcutljivost za drugacno, za tuje, za oddaljeno. Hvala za vas odziv, ljubezen in odprtost. Za zanimanje in za simpatijo. Za velikodusnost.
FAJN STE.
Konec Eseja o Sloveniji 2011.
Vas imam rada.
In se naprej racunam(o) z vami.
vasa Andreja, ursa
1 komentar:
ooj
Objavite komentar