Hola, Slovenija!

Pravkar sem se vrnila s severa Lime, kjer je vec kot 100 udelezencev padlo v teologijo osvoboditve, jutri zjutraj se z Rosano vracava v Sapajango in trenutno imam 'noter' vse v procesih.... "Torej, raje ne pisi" mi piska spodaj. Hja, kot kaze je tako stanje sedaj kar stalnica, ker se zelo tezko spravim pisat blog. Vsekakor mi pomaga dejstvo, da se nase none v Komnu modernizirajo in kazejo veliko zanimanje za kiberneticne sfere... To, prosim, razumite v metafori, ker so tudi babi, mame in ome na istem, he-he!

Ajde, kaj je novega?
Dva dni pred potovanjem v Limo (5.1.2012) se je stanje na zupniji Sapajanga hudo poslabsalo. Ne vem ce sem kaj omenjala v zapiskih? V 2011 sem bila v Pukaraju z novomasnikom p. Ederjem, v Sapallangi je pa ze drugo leto p. Miguel. Verjetno sem omenjala, da je pravi cudez da je prisel in da zelo lepo oblikuje mase. Zal se pa je vedno bolj kazalo, da je njegov pastoralni koncept zelo tog. Kot kaze nima daru za oblikovanje zupnijske skupnosti, prednost daje  masam (oz. intencijam), pritegnil je ozek krog ljudi, ki mu zvesto sledijo, vse ostale je postavil v drugo orbito. Do nas je bil vedno takten in strateski. V Pukaraju smo pastoralo izvajali mimo njega. Stvar se je zaostrila, ko mu je monsenjor konec leta izrocil moc odlocanja tudi za Pukara. Preizkusnja je bila zelo boleca. Moji dve bojevnici (beri ursulinki) sta bili za gverilski pristop. Zaprle smo se v kapelo, adorirale, redno molile molitev, ki sledi ocenasu pri masi (bodite pozorni!!!) in ima tezo malega eksorcizma in pri hisni konferenci   toliko casa dihale za ovratnik sv. Angeli, da nam je dala besedo: "Prosite in storite da bodo prosili, da Bog prenovi svojo Cerkov ko in kakor se mu zahoce." Buuuuuuuuuuuuum! Postalo nam je jasno, da Bog prenavlja zupnijo /sicer smo potrebovale malo vec domisljije, a kakorkoli ze/ in da nam bo dal navodila. Pika. Nekaj dni kasneje je udarila novica o spremembah v Pukaraju, ki bi drasticno posegle v naso patoralno prakso. Zazeblo me je, ko sem ugotovila, da zame ne bo vec prostora tam in da bo treba iskati drug misijon. Popoldne se je s. Marija srecala s p. Miguelom in v treh minutah ji je postalo jasno, da se zacenja  neke vrste voja. Buscka, jo je sesulo. Zvecer sta prisla v skupnost p. Eder in novi diakon in ko smo izmenjali mnenja, sem poklicala monsenjorja in se dogovorila za srecanje. Naslednji dan sva z Marijo razlozili nadskofu situacijo. Poslusal naju je in vprasal, zakaj nismo prisle prej. Odgovorili sva mu, da nismo imele luci. Med srecanjem sem jasno cutila moc vase molitve in prodornost Duha, ko si v pokorscini. ZAKON! Cutis popolno gotovost, da bo Gospod izvedel zadevo in ceprav vse skupaj boli, si znotraj orbite Njegovega projekta. In cutis do p. Miguela globoko socutje. Naslednje jutro sva z Marijo odpotovali. Eder mi je sporocil, da je nadskof prestavil p. Miguela v stolnico. Plop.

V Limi sem padla v drug svet. Sla do slovenskega konzula - prvic v zivljenju, sodelovala pri pripravah in 9.01. zacela provincialno konferenco. Bile smo vse zbrane. Pripravljale smo material za provincialni nacrt 2012 - 2014 in opravile konzultacije za provincialne svetovalke. Izkoristile smo cas za breskoncno klepetanje, konkretne stvari, ki jih cez leto ne uspemo opravit etc. Uaaaaa.... Grem k adoraciji. Se dobimo kasneje, ok?
Lupcka vsem,
Andreja, sestra