Bog bodi zahvaljen za pokorscino: sem ubogala in sprejela odlocitev nadrejenih, da grem za dva meseca na Karibe - prvo, en mesec Barbados, potem pa v Anglesko Gvajano. Cemu? Zaplavala sem v svojo zivljensko pravljico: SOBOTNO LETO, po ursulinsko PROBACIJA. Gre za integriran program v Rimu (november 2014 - junij 2015), ki nam ursam v najbolj aktivnem obdobju zivljenja (med 40 in 50tim letom starosti) pomaga umaknit se iz akcije, precutit zadeve in pustit Nasim, da nas celostno zresetirajo (Oce po svoje, Sin po svoje in Milina po svoje - seveda z interdisciplinarnim pristopom). Da se program v Rimu uspesno zazene nam sestre omogocijo prezivet nekaj casa pred tem na nekem drugem koncu ursulinskega sveta, :-)
Torej, sem tu, spim 12 ur na dan, lebdim v turkizno kristalni pravljici ure in ure (beri karibskem morju), mezikam ven v Benetton svet mesanih ras (najvec crncev, seveda), ritmov, verstev, barv in vonjev... in udobno, po tursko, sedim v ursulinksem fotelju, doma, med svojimi: ceprav sem s temi zenskami prvic v zivljenju skupaj. A ni lepo biti ursa????
Prva dva tedna sem bila 'zombi'. Sedaj Godniceva pridobiva na hitrosti...
Aja, in kar je najbolj fascinantno: padla sem v Jane Austin!!! Vse moje zivljenje sem brala romane iz Regentskega obdobja Velike Britanije (19st.) in sedaj sem RES v cisto britanskem okolju - ko sem zadnjic v smehu omenila "TEA TIME ob 4h popoldne" - ces, tu je vse tako anglsko, da manjka samo se povabilo na skodelico angleskega caja ob stirih, se je s. Tereza Mary obrnila k s. Barbari in jo vprasala: "Za kdaj nas je lady Francis povabila na caj?" "Za petek, ob stirih" ji je kot nekaj samoposebi umevnega odgovorila s. Barbara. Skoraj bi me kap! Gremo na caj ob stirih? In smo sle, z vsem kar spada zraven... skodelice, zlicke, prticki, kolena skupaj in nasmihanje, intelektualni pogovori o Skotskem referendumu in zmagi v kriketu tega in tega sportnega kluba. In to na Barbadosu! Da te kap. Itak, da vozijo po levi in da so vozniki na desni strani avta, :-)
Ugotavljam, da sta mi dva tedna spanja skodila: mi gre za pisat... In sem vsa v elementu.
Torej, dragi mi vsi, ki zvesto, ze sest let klikate, na nas blog. Uradno najavljam, da se bom z Jezusm za nekaj casa skromno umaknila v najine prostore in da bom od novembra 2014 do junija 2015 nedosegljiva: morate razumeti, da je nas Bog ljubosumni Bog in da se mu kdaj zahoce imeti me cisto zase. Priznam, da naravnost obozujem take vrste ljubosumnosti, he-he. Ubogljiva zenkica, itak.
Se vam oglasim mogoce se iz Gvajane, da dobite malo ideje, mogoce skupaj s Picassi Galerijo. To. Obljubim, obljubim, obljubim da se vas spominjam v molitvah na Njegovem Srcu. Ce se vam zdi, lahko svojo ekonomsko pomoc nasemu misjonu zamrznete. V primeru nakazil, bo vse pocakalo na racunu in bomo - ce Bog hoce - zalaufali zadevo spet julija 2015. Ostajam namrec v Peruju!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
Zivljenje je lepo
in Bog je VELIK
v Njem, vasa vdana sodrzavljanska post-krizno srednje letna ursulinkica Drejcica
(c.c.c)
3 komentarji:
Iz srca ti privoščim tole karibsko avanturo. Naj ti bo leeeepooo! In pospremljeno z Božjo milostjo.
fantastično! kdor zaupa in vztraja do konca, bo ... videl (nebeški) Barbados!
In "dear land of Guyana, of rivers and plains" - tombola! v Georgetownu ne pozabi pozdraviti drage sestre Mary Peter Ngui in vse ostalih uršk, ki se jih z mojo potovsko ekipo tudi po šestih letih ne nehamo spominjati le v presežnikih! če ti bo pa dano kaj časa preživeti še bolj v notranjosti dežele, si pa ne bom mogel pomagati, da ti ne bi bil malo fouš ;-)
Zelim ti Miru in Moci za nove vzpone. GS
Objavite komentar