danes sva z mojo Mijo (beri sv. Marija od Uclovecenja) diseci po Chanelu 5, smehljajoci, raznezeni od najinega dolgoletnega sestrinstva in praznujoci njen 'rojstni dan za nebesa'. Med drugim sem ji omenila, da mi je tezko, ker se vam ze tako dolgo ne oglasim in ker je Mija vedno za akcijo, me je nagnala tipkat...
Torej, ze nekaj casa cutim, da si moramo nalit cistega vina (ce lahko izbiram - teran, definitivamente, ce ga ni, rumeni muskat). Mi je ze dolgo jasno, da se matram s pisanjem in smo razlocevali kaj se dogaja. Potem sem bila na predavanjih Antonija Spadara (priporocam CYBERTEOLOGIA ali njegov FB) in zreflektirala, kje cevelj zares zuli: smem biti iskrena?
Dobro, razlogi: preprosto ni casa, razpetost med dvema svetovoma bogatasev in revezev, zakljucevanje tranzicije (beri krize srednjih letih) z aklimatizacijo na nove okuse, podoba Godnicke kot misijonarke, vas feed back, etc. Vse sem imela na jeziku, ko sem se izgovarjala in puscala notranje impulze in vase maile pred vrati. Nekaj socnih debat s Spadarom in njegovi uvidi v digitalni svet in paralelno moja intenzivna analiza digital-stila, ki se ga grem, so mi prizgale zarnico: (fokusarji bi rekli 'shift') med vsemi zgoraj omenjenimi razlogi je v dnu nekaj, cesar se nisem zavedala:
vi.
Eden od pastoralnih tektonskih premikov je prehod od (pomembnosti) besedila k odnosu: jaz pisem blog, ker zelim povedat kako je moj Gospod velik konkretno vam in ne kar nekam na splosno! Nisem hotela pisat objektivnih resnic nase vere. Gre mi za konkretno konkretnim. Vedno, ko sem se vsedla k racunalniku, so se zraven pojavili vasi obrazi, zven vasih glasov, vas vonj.
Ko se mi je prizgala zgoraj omenjena zarnica, sem dojela, da vasi obrazi bledijo. Odhajate. Vasa imena izganjajo. Glp.
Ok - upam, da se razumemo. Izgleda da gre dalje proces 'spuscanja'. Spustila sem vas (fizicno) osem let nazaj. Spustila sem vas (custveno) kake stiri leta nazaj. In zdaj gre spuscanje na globlji ravni, duhovno. Spustiti vas iz duhovnega obcestva kot sem ga bila navajena in najti vas na novi ravni, v notranjem prostoru Presvetega Srca nasega Dragega? Stvar vere. Grrrrrrr. Spet rabimo en salto mortale v veri... OK, vas spuscam, da vas najdem v spet Njem.
Se sploh da kaj razumet?
Zdaj pa izziv zame: znam pisat blog brez zivega stika z vami? Si lahko dovolim spustiti vas iz nase klasicne intenzivnosti in preklopim na drugacno frekvenco?
Zraven bi lahko se dodala, si lahko dam dovoljenje biti misijonarka, ki zivi v najbolj razkosnem delu Lime? Ni to blog, ki komunicira perujski misijon in Gospodovo navzocnost med najbolj revnimi? Bil je enkrat. Je mimo. Sprejmem izziv in vam pisem o tej novi dinamiki, ki je res odstekana? In nic klasicno misijonska??? Jap.
Dobro. Ce ste vi za to in ce je Njemu vsec, gremo dalje. Se prej pa en iskren:
"Hvala, da ste del mojega zivljenja. Hvala za ljubezen in vso podporo. In hvala za obcestvo. Lahko greste... En velik objem po Njegovem Srcu.
Vasa s. Andreja, ursa
vi.
Eden od pastoralnih tektonskih premikov je prehod od (pomembnosti) besedila k odnosu: jaz pisem blog, ker zelim povedat kako je moj Gospod velik konkretno vam in ne kar nekam na splosno! Nisem hotela pisat objektivnih resnic nase vere. Gre mi za konkretno konkretnim. Vedno, ko sem se vsedla k racunalniku, so se zraven pojavili vasi obrazi, zven vasih glasov, vas vonj.
Ko se mi je prizgala zgoraj omenjena zarnica, sem dojela, da vasi obrazi bledijo. Odhajate. Vasa imena izganjajo. Glp.
Ok - upam, da se razumemo. Izgleda da gre dalje proces 'spuscanja'. Spustila sem vas (fizicno) osem let nazaj. Spustila sem vas (custveno) kake stiri leta nazaj. In zdaj gre spuscanje na globlji ravni, duhovno. Spustiti vas iz duhovnega obcestva kot sem ga bila navajena in najti vas na novi ravni, v notranjem prostoru Presvetega Srca nasega Dragega? Stvar vere. Grrrrrrr. Spet rabimo en salto mortale v veri... OK, vas spuscam, da vas najdem v spet Njem.
Se sploh da kaj razumet?
Zdaj pa izziv zame: znam pisat blog brez zivega stika z vami? Si lahko dovolim spustiti vas iz nase klasicne intenzivnosti in preklopim na drugacno frekvenco?
Zraven bi lahko se dodala, si lahko dam dovoljenje biti misijonarka, ki zivi v najbolj razkosnem delu Lime? Ni to blog, ki komunicira perujski misijon in Gospodovo navzocnost med najbolj revnimi? Bil je enkrat. Je mimo. Sprejmem izziv in vam pisem o tej novi dinamiki, ki je res odstekana? In nic klasicno misijonska??? Jap.
Dobro. Ce ste vi za to in ce je Njemu vsec, gremo dalje. Se prej pa en iskren:
"Hvala, da ste del mojega zivljenja. Hvala za ljubezen in vso podporo. In hvala za obcestvo. Lahko greste... En velik objem po Njegovem Srcu.
Vasa s. Andreja, ursa
Ni komentarjev:
Objavite komentar