jutri se Jezus dobi s svojimi v zgornji izbi, da jim pokaže svojo ljubezen do konca in gre potem krvavet v vrt, sam, trepetajoč. Ti dnevi so nekaj posebenega. Molim, da bi nas vse potegnil 'kairos' v SKRIVNOST Božjega odreševanja. Molim, da bi vsak/a od nas v teh dneh globoko dol izkusil/a mir, odpetost in tisto nezgrešljivo vse-bo-ok gotovost. Odplačani. Svobodni. Ljubljeni.Brezpogojno in dokončno. Če to ni čista BOMBA!
Sem obiskala v Maipuju (Čile) narodno svetišče Karmelske Matere Božje. Na levi je mala kapelica. Med mašo nisem mogla odtrgati oči od tabernaklja: moderen, bronast in sapojemajoč. V bronasto površino je zlito v totalni samopredaji Jezusovo trpeče telo. TRPEČA LEPOTA, JEZUS. Tako Ga doživljam v teh mesecih: tako lepega, da jemlje sapo in tako do-konca-se-dajajočega, da boli. Naj se umesi v naša življenja in meso in ljubezen. Naj se nam ZGODI odrešenje.
Ja. Konkretno. Hvala za molitve, za žrtvice, za navezo. Kot vedno je vsega polno. V januarju sem študirala Angelo, našo ustanoviteljico - ta ženska je fenomen. Malo ji zamerim, da je tako zelo diskretna in ne prenese žarometov. Ves čas jih usmerja na Jezusa in sama ostaja skrita ob strani. Z nekaj kraške trme mi je uspelo ujet nekaj flešov njene lepote in sem še sedaj preč. Fantastika. In kompleksna. Lepo je biti njena hči.
Osrednji dogodek je bil seveda obisk papeža Francija! Ste malo spremljali? Neverjetno! Je bil Peru na nogah. Plešoč, :-) Papež je hodeč Evangelij. Kaka milost.
Na začetku februarja smo se pripravljale na stoti rojstni dan od m. Terezije: že dve leti je namreč vabila na svojo žurko, naročila tri pave in taprave nemške salame. Jaz sem bila zadolžena za port, :-) Štiri dni pred dnevom "D" je ostala v postelji. Popoldne so nas poklicali, da bi se zbrale ob njej. Pele smo in molile. Med prepevanjem "Gospod je moj pastir" se je smehljajoč 'odklopila' in šla na večjo žurko v nebesa. Le kak menu so ji gor pokazali?? Tako smo v letu in pol pospremile 4 sestre v večnost, 5. pa je izstopila.
In ko sem prišla nazaj smo padli že skoraj v veliki teden. :-( Ne potegne tako lahko. Vročina, začetek šole in vse mogoče raztresenosti naokrog. Še dobro da Gospod Bog pripravo kompenzira na drugačen način .
Pačakutek je v spremembah: župnik Orestes je bil čez noč poslan v Piuro. Zamenjal ga je p. Christophe iz Ruande. Čakamo, kaj nas čaka. S. Barbara iz Poljske je zaprosila za podaljšanje medprovincialnega služenja v Peruju za tri leta. Milo pogledujemo Guadalupsko Gospo, da nam spet izprosi ta čudež - prosim, pomagajte, tako kot lansko leto. Izgleda nemogoče. S. Vicky ima letos drugačne prednostne izbire, tako da ne vemo kaj čaka naš misijon. Zaupanje ne osramoti.

In še in še.
Računam na vas. In vas po Njegove Srcu pozdravljam. V Njem smo v velikonočni luči. Naj vas nadozira s takim velikonočnim veseljem, da boste kot pijani od sreče.
Vaša hvaležna s. Andreja
Ni komentarjev:
Objavite komentar