SPET NAZAJ: brazilija 2013 N°1

Draga Slovenija,

vi se pocasi poslavljate od smarnic, jaz imam pa koncno ljubi cas za klepet z vami. Smo v bolnici, v Ribeirao Preto, jugovzhod Brazilije. Milagros spi, priklopljena na cevke.  V bolniski sobi imamo WI-FI. Sem torej koncno vsa vasa.

Kot vidim se vam nisem oglasila od srede aprila. Nabit cas. Odkrivanje Lime, busov, kombinacij, distritov. Trikrat tedensko v Sv. Ursuli s provincialnimi zadevami, Milagros. Miramar z ucenci sestega razreda, anglescino, Michaelom Jacksonom in smehom. Priprave na srecanje Regije. Obisk M. Tereze de Llano, vrhovne svetovalke iz Rima, sestanki, seje, pogovori, razlocevanja.

Tu desno fotka z nasega pokopalisca: imamo navado vsesti se ob lapide, se pogovarjati, moliti, si priovedovati spomine o pokojnicah (pozitivne, jasno, ne sinfanje).

Levo: odklop na plazi.
Spodaj: POHOD za mir v Zavodu Sv. Ursule - nas je bilo vec kot 1000. Vsi v belem...

Nadaljujem..
Zvecer branje.. branje... branje...
Obupna potreba po notranjem odmiku za lazje razumevanje sebe: kot da skozi zgodbe iz knjig - ob zgodbah drugih - s pomocjo branja, domisljije in jezikovne socnosti, reflektiram svojo lastno zgodbo. Najino zgodbo z Jezusom. Mojo druzinsko zgodbo. Mojo ursulinsko zgodbo. Slovensko zgodbo. Zgodbo okuzenega evrocentrizma. Zgodbo Cerkve... Izgleda, da procesor melje 24 ur na dan. Se nikoli kaj takega. Kar je najbolj zanimivo pri tej 'RELEKTURI' moje zgodbe so ugotovitve, ki me dostikrat presenetijo. Npr. doloceni aksiomi o moji familiji ne zdrzijo vec. Moja osebna ljubezenska zgodba se sedaj ne kaze vec kot samo po sebi umevna (pravzaprav je nezasluzeno cudovit darilcek). Smisel zivljenja... revscina... redovne skupnosti... radikalnost posvecenega zivljenja. In koncno moja klasicna autoprovokacija: dat zivljeneje??!!
Ups, se gotovo sprasujete "a ni v Braziliji?? se ji ne dogajajo zanimivejse reci??" :-) Itak!!!
A vidim, da vlecem s sabo to vase zameditirano implicito, ki sedi globoko noter v kraski jami, prisluskajoc kapljicam s stalaktitov. Obcutek ima, da ji bo en jamski palcek posvetil izza ene visece zavese belih spagetkov. (Mimogrede, ste ze obiskali jamo Vilenico?? Ne? OBVEZEN OGLED za vse 'neprilagojene' Slovence/ke, ki si zelijo slisat kapljanje stika s seboj in slediti jamskim bitjem dol v srecanje z 'divjo zensko' (pred jamo je krasen travnik, kjer se lahko zleknete in berete Zenske, ki tecejo z volkovi). :-) Izgleda, da mi procesiranje skoduje, he-he.

OK. Menjam temo: BRAZILIJA 2013

Z Milagros sva prileteli v to pravljico 9 maja. Tri dni prej je priletela v Peru s. Nina (uradno zivita dve drzavljanki Republike Slovenije v skupnosti Miramar za eno leto, predstavljate si veselje!!!) Nina je profi, puro español, dva dni po priletu ze na sihtu (montessori vrtec) in total skuliran obrazek pred rahlo zmedeno perujsko improvizacijo. Zakon.
En dan pred Brazilijo so vdrli s hribov nasi misijonarji, ki pridejo v Slovenijo poleti. Na MISION PERU 2013 dobite podrobno porocilo.

Me smo imele tri dni fraj za aklimatizacijo: prvi teden smo bile v SALVADOR, BAHIA. Se spomnite Esclave Isaure? V tem mestu so Portugalci izkrcali skoraj vse tiste sto tisoce afriskih suznjev, potem ko so se domaci indijanci poskrili po nedostopnih predelih Brazilije (ce jih prej niso novi katoliski gospodaji pobili). Obiskale smo cerkev 'srecnega konca', BON FIM, skupnost Soledad, center mesta, trznico in razlicne cerkve - Salvador ima 365 cerkva in kapelic, za vsak dan posebej, pravijo.

V vecini barocna in neobarocna eu arhitektura. In vendar odkrivam nekatere osuplive inkulturacijske elemente kot npr. v starodavni cerkvi sv. Franciska, ki se sibi od barocne pozlate, nemi, rezljani doprsni kipi (toples) crnskih nosecnic, eden ob drugem, vdolz celotih sten cerkve... sapojemajoce.
Cisto tiho sem zrla vanje. Kandaski crni les. Crnska ponizana Cerkev, ki 'nosi' evropski vasezagledan rázkos. Kako zelo boli zgodovina. (Ker mi daje sifre za dekodiranje sedanjosti.) Jezus?

Hrana slastna, raznovrstna, stevilne jedi s sirom, vse do lazanje, kremnih prilivov in brezpreglednih vrst surove in kuhane zelenjave, ki jim ne znam ponoviti imena. In seveda BRAZILSKA KAVA. Sem se razvadila uporabljat kavno masino, kjer se mi je nasmihal pravi kremni kapucino, express, dvojna doza ... z vsemi ubijajocimi aromami prvinskega originala.

K vsemu temu dodajte se radost biti doma:  ursulinke imamo to sreco, da se pocutimo doma cisto na vseh koncih sveta, kjer najdemo clovesko vrsto z etiketo 'URSULINKE'. (Se opravicujem drugim redovnim skupnostim - gotovo dozivljate podobno, hkm. Upostevati morate custveni naboj pripovedi, ki se

nagiba k rahlemu pretiravnaju).
Torej klepetamo: klepetamo, se pogovarjamo, cvekamo, debatiramo, si pripovedujemo, si izmenjujemo brez konca in kraja. Dan za dnem. Vsak dan je bolj zanimiv. Tri dni po letu so prisle sestre iz Barbadosa, Angleske Guyane, Venezuele, Mehike, iz ostalih koncev Brazilije in celo ena sestra Nemske Federacije iz Cilskega mesta Maipu, avtonomni samostan, ursulinka.
 
V ponedeljek, 13.05. smo startale z uradnim srecanjem Regije. Predstavitve prednostnih izbir vsake province, spodbude iz vrhovnega sveta, dva dneva s klaretincem p. Ronaldom o konfiguracijah in restrukturaciji, nacrtovanje za naslednjih sest let.

Ups, Milagros se je zbudla. Ji grem nalozit Good Will Hunting (Matt Damon). Pozdravcek,
Andreja v ritmih sambe