Milagros

Draga Slovenija.

Clovek obraca, Bog obrne. Iz Brazilije sva se z Milagros vrnili sele prejsnji teden. Njeno zdravstveno stanje se je poslabsalo, morala je v bolnico, kjer so jo operirali. Rak se ji je razrastel po vsej trebusni votlini. Klasicno vprasanje iz Slovenije je: "Kako je mogoce, da so zdravniki dovolili rakovi bolnici na potovanje v Brazilijo? Dobro vprasanje. Ce sem iskrena, vam k temu dodam se, da je imela Milagros tako dobre izvide in toliko energije za Brazilijo, da smo pocasi zacele sanjati, da se bo tam fajn okrepila in ko se bo vrnila v Peru, bo spet prevzela krmilo province. Ja. Lahko slisim vase komentarje.
Si je pa tezko predstavljat, da je Milagros prvi teden polno sodelovala na regijskem srecanju in se 20 maja plesala marinero...
Zdaj smo vecino casa v bolnici.
Sedim ob njej, ji mocim ustnice, se malo gledava in sva tiho... Skrivnost bolecine. Skrivnost globoke osamljenosti. Skrivnost zrtve. Lepa je v svojem miru. Hvala Bogu nima pretiranih bolecin (se). Vcasih se mi zdi, da lahko ob njej tipam 'tja cez', ali se mi zdi, da zadisi po 'oni strani' in cutim globoko domotozje. V takih primerih se potozim Ceciliji, Lidiji, Sreckotu in nasem tatu. Pomaga.
Ob njej so domaci, vsak dan prihajajo prijatelji, znanci, redovnice razlicnih Redov... Ko vstopijo v sobo, se pokrizajo. Tudi v nasih skupnostih se lomi. Ven buta vse potlaceno in bolece. Jezus, usmiljenje. Vate zaupam(o).
Hvala za molitev - se kaksen dan kar lepo obesim nanjo. In pocijem za hip.
V Njegovem Srcu skupaj,
Andreja in urse iz Peruja