torek, 31. december 2013

BLAGOSLOVLJEN BOZIC IN LETO 2014 POLNO ZAUPANJA

Draga Slovenija,

v teh tako polnih dneh ste navzoci v vseh nasih molitvah, adoracijah, veselju in bozicni mistiki. Ni potrebno visokoletecih diskurzov. Malo bitjece, ki se zadovoljno nasmiha med spanjem, nam je dovolj. Rabi mamino mleko, kako suho plenico in nekaj udobnega za spat. Tako preprost je Bog. Vse ostalo je stvar odraslih. Stiska, pricakovanja, nerazumevanje, materialna in duhovna revscina, mraz...

Letos se pocutim bolj v vlogi Jozefa: neljuba presenecenja, dosti molka, naporno potovanje v neznano, zavracanje, bivanjska stiska, pomanjkanje osnovnih stvari in nevarnost. V resnici pa vse to ni tako mucno kot to kljuvanje dvoma v srcu: "To zeli Bog Oce za svojega Novorojenca???" To zelis, Gospod, za svoje ursulinke?
Kako je bilo vcasih fino sedet na prucki in meditirat  svetopisemske tekste na ignacijanskih duhovnih vajah. V globokih tolazbah si vzgan od ljubezni klatil zvezde obljub z neba, z vso gotovostjo, da tako bo. Sedaj sedim m v lastni revscini... Tako zivljenje kot okoliscine tiscijo predme dokoncno potezo: Bog ali ti, Andreja?
"Bog", ponavljam. Ponavljam v zelji, ponavljam v volji, ponavljam naslanjajoc se na Nase: "Bog. Jaz ne morem sama nicesar. Jaz nocem sama nicesar. Amen."
In spet zacenjam po tihem skupaj z angelcki sepetat imena mojih sester, dojencka v trebuhu moje prijateljice, imena duhovnikov, druzin v stiski, imena Pukarájcev, sorodnikov, mladih, vseh, ki prosijo molitev... Stala je idealen prostor za kaj takega. Tu ni potrebno nic odvecnega blisca. Vse je natur. Vse je bio, :-)

No, delam krivico Bozjemu usmiljenju, ce opisem samo to plat medalje. Ni res, da sem v bozicnih praznikih tako pasje potolcena! Sploh ne! Spucala sem celo hiso in se na koncu pocutila kot prerojena od same fizicne utrujenosti.
Praznovala sva Njegov rojstni dan v skupnosti z globoko doziveto spravo v solzah in z rajanjem ob soju svec!
Praznovala sva 20 obletnico poroke!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! Zj ob 6h na obali Pacifika, zacarana nad tem, kar imenujemo intimnost dveh oseb, ki se ljubita. Drobne geste, poznan notranji glas, domaca blizina, duhovni pogled zaljubljenca, ki zaljublja vedno na novo... in obupna duhovna privlacnost. Stanje se slabsa iz leta v leto! Clovek ima obcutek, da se vedno bolj zaljublja. V dvajsetih letih se je veliko spremenilo. Jaz sem se spremenila. On, na nezno in pocasi, osvaja moje globine. Ko ze mislim, da ni nicesar vec tam spodaj, mi On odpre nekaj globljega in nepoznanega o meni sami, zato da bi lahko bila bolj za moje sestre, bolj za druge.V svojem vrtu. Uziva! Nebesko...
Imele smo nekaj velikih aktivnosti na soli - zive jaslice s tradicionalnimi plesi malosolckov, igro o gostilnicarju Benjaminu, slovesno bozicno kosilo za profesorski zbor in karaoke. Poglejte si v Picassovi galeriji na koncu zapisa.

Nasi dve juvenistki sta v Mehiki na duhovnih vajah,
zato smo z Antonieto in Eriko same. V soboto smo si privoscile turisticno turo na pravljicni PACHAKAMÁK: ogromno arheolosko najdbisce zraven Lime, kjer so se pred Konkisto vrstili rituali v cast Pachacamacu in Soncu. Ze veliko sem brala o tem religioznem centru, ki je vec kot 1500 let sprejemal na tisoce romarjev iz vse Latinske Amerike. Tu je Huayna Capac preverjal prihodnost svojih bitk, tu je Huascar odlocil o svoji izvolitvi in tu je Hernandez Pizarro izgubil glavo, ko je prigalopiral s svojimi Spanci pred tempelj bozanstva: zlato, samo zlato povsod. Zlato, ki ga sedaj gledate na stropih cerkva in palac v Spaniji, Rimu etc.

In za jagodo na vrhu smetane: PACHAKÚTEK - v nedeljo, z naso staro Toyoto Corrolo, letnik ´71, na sever Lime, v barakarska naselja. Srce mi je tako mocno razbijalo, da si ga lahko videl. Erika je prihajala sem na misijon v letih 2006 - 2009. Morski pesek, konstrukcije iz lesa in locja, sonce, ki zge in spusceni psi.
Pravljica...
Ze nekaj casa prosimo Milino za misijon v predmestjih Lime. Nasi Trije (Oce-Sin in Ona) odlocijo kam bomo sle, Ona realizira plan. Srce bije!
Dobro.

To bi bilo za danes vse. Se dobimo naslednje leto.
Aja, vedno me spraujete kako so nasi Pukarajci. So vam zlezli k srcu? Vas cisto razumem. Oni so gor, v hribih, jaz sem dol, ob morju. Pocasi se moramo navadit na razdaljo. Vsi posiljajo en kup pozdravov. Slovenija jih je sprovocirala: Miguel in Susy sta 15. decembra pokrila svojo 'hiso' (zazidala sta si prizidek in drugo nadstropje nad stanovanjem od starsev), Javier in Yina pricakujeta drugega dojencka. Kar je veliko delo Bozjega usmiljenja v njih je pravgotovo vztrajnost na zupniji: ko so se vrnili, so jim duhovniki napovedali vojno. Zaradi izkusnje Slovenije in vasega pricevanja so crpali moc v Jezusu in nadlajevali z birmanci, s korom in mladimi, s pogajanji z zupnikom in koncno s Posadami, bozicnico in misijonom. Susy pravi, da ko je najbolj tezko, se spomni g. Janeza v Izoli - "Ce bo moj sin zelel biti duhovnik, bom mirna. Poznam g. Janeza, g. Simona, g. Jozeta ... to so cudoviti ljudje!!!" Zdaj pocasi pripravljajo teren za HISO SANJ v februarju. Otroci so ze vsi nestrpni. Zelo si zelijo, da bi imeli moznost vsesti se dol in zreflektirati, kaj se nam je v resnici zgodilo na misijonu v SLO. Bo ze kaksna moznost v prihodnosti. Zame je bil MISIJON z njimi in vami prav gotovo nekaj najlepsega v 2014!
To.
Za konec se bozicni trojcek in en velik objem iz Peruja:
 Danes zurka,
jutri ob 2h popoldne start na duhovne vaje v Wuachípo.
Do 10/1/2014. Se priporocamooooooooooooooooooooooooooooooooo.
Vas imava rada,
Andreja in Jezus

PICASSO GALERIJA KLIKNI TU: BOZIC V LIMI 2013
PS Zivel tatov CANON!!!!!!!!!!!!!

Ni komentarjev:

KONEC PERUJA: 2008 - 2019

Dober vecer, draga Slovenija! Imam se 1/2 ure do odhoda taksija na letalisce. Kovcki s hrano in zdravili so nared, sestre so se razkropile...