To je fotka nase generalne matere, m. Cecilije.
Prisla- vrgla v luft - in zmagala. Tornado. Zvlekle smo creva na mizo, malo mesale naokrog in koncno olajsano uvidele, da je Gospod na delu. Se spomnite nase Province? 18 urs, mednarodne, multikulturalne, vseh starosti, vprezene v veliko solsko masinerijo in predvsem v fazi zalovanja. Mati je poslusala, debatirala z Neusimar, svetovalko, ki je teden pred njo pristala na perujskih tleh, sprasevala, molila, sklicevala sestanke z vsako in vsemi... in nam pomagala izjasnit poanto. Pa mi bo kdo sejal rozice o 'starokopitnosti' pokorscine, avtoritete ipd. Ni druge verzije, dragi moji. Drzi pokorscino - táko z razlocevanjem, jasno - a drzi pokorscino in bos videl cuda. In pika.
Zame je bil ves mesec izredno naporen: kot prva odgovorna sem morala dajati odgovor za ti dve leti in vse kar se je dogajalo. Poskusati razloziti. Utemeljiti. Prositi odpuscanja. In priznati napake. Jezus je hazarder: pozna te do obisti in vendar tvega s tabo, ceprav bi lahko izbral boljse 'orodje' kot si ti. Skrivnost. Sem Mu hvalezna za ti dve leti - do mesa sem cutila, da ne moremo nic brez Njega. In .. zanimivo: toliko sem bila s sestrami, toliko sem jih poslusala in ujela korak vstric, da so zavzele zelo posebno mesto v mojem srcu. Vsaka od njih. Zelo jih imam rada. Navadila sem se, da sem zanje. In ko mi je bilo dano biti poleg, ko se je kaj odlepilo, osvobodilo, razcvetelo, slo na svetlobo... mi je bilo dano zacutiti Jezusov pogled na svojo soprogo. Kako jih gleda! Kako nas gleda!!!
Odlocitev je padla: za dve leti bomo izvolile delegatko, ki bo v tesnem sodelovanju z vrhovnim svetom. Tezke in mucne odlocitve bo prevzela vrgovna mati. Mati je bila zelo odlocna, da moram za nekaj casa stran: probacija!!! 7 mesecni program v Rimu (november 2014 - junij 2015) ali bolje receno "odpeljem jo v puscavo; tam ji govorim na srce". :-) Bog je velik. Sem poskakovala okrog palm. Pocasi pripravljam pisarno, dokumentacijo in ostale stvari za primopredajo. Se nekaj dni in zadihamo... Hvala za molitev.
Tu se nekaj fotk: smo sle tudi v Pachakutek - shipnotizirane od revscine in prostranosti periferije. Na fotki vidite ograjo kapele Device Guadalupske. Zupnik nas je rotil naj pridemo cimprej: "prvo sveto obhajilo, birmanci, biblicne skupine... karkoli. Vi samo pridite. Jaz ne morem. Je prevec vsege..." Mati je ostala brez besed. Meni je srce tako mocno razbijalo, da me je bolelo. Klic divjine. Moje naravno okolje. Jezusa sem tako sladko pogledovala (ces, greva???), da se mu je bilo za zmesat. Kje ste misijonarji/ke??? Gremo?Tu spodaj mati s svojo tablico. Da te kap.
Alo, se malo globokih misli:
Ce gledam nazaj ti dve leti: Kaj mi je pomagalo v kljucnih trenutkih? BOZJA BESEDA. Itak. Jezus mi je v teh intenzivnih casih serviral Besedo, ki mi je dobesedno spodnasala tla pod nogami. Bog, kako je Beseda nekaj tekstonskega. Sredi crev, teme in mozganja zabliska in posveti! V trenutku. Ali pa naredi odlocitev mocno kot jeklo. Ali pa te v trenutku spravi v jok... Da mir. Te objame. In prodre v najtemnejso samoto. In v najgloblji greh. Kako tezko je to opisat. Beseda je resnica. Kar preberes, se v resnici uresnici, do zadnje crke. Dabár. Pocasi mi postaja jasno, da je Bozja Beseda bolj nevarna kot najhujse orozje in bolj ucinkovita kot ves denar sveta. Sploh ne mores primerjat... Vcasih me ima, da bi na platnico Svetega pisam nalepila napis NIC NAS NE SME PRESENETITI. Namrec, nikoli ne vem, kaksna bomba bo eksplodirala v meditaciji. Ali kaksno uro kasneje. Ali zvecer po vecerji. In nikoli ne morem desifrirat vzorca: vsakic deluje Beseda v meni po drugacnem vzorcu. Prava duhovna avantura. Imejte jo na nocni omarici - ne rabis neke velike umetnosti. Si jo das pod zob zvecer in ona deluje vso noc. Je kot tus. Ali plavanje v morju. Ali parfum. Je On.
Hm. Danes me drzi muza.
Se vam ljubi nadalajevanje?
Ok. Se nadaljuje...
s. Andreja
Ni komentarjev:
Objavite komentar