Pogreb m. Sholastike!

V petek ob 9h zjutraj. Zato sva s Flor uredili na hitro zadeve v Pucara (Stefan pravi, da se ohrani original v primeru krajev...) in sedli ob 9.15 zv na kombi. Ob 10.20 sem stala v ogromni hali huancayinskega terminala, kjer so ljudje iz razlicnih agencij s kricanjem poskusali privabiti potnike. V Limo potujes lahko za razlicno ceno od 5 solov do 20tih, od stirikolesnika, ki skoraj nima oblike do Mercedesovega dvonadstropnika... Midve sva izbrali boljso agencijo in ze ob 22.55 zapustili Huancayo (lilo je kot iz skafa).
Zaradi udobja sem prespala skoraj vso voznjo - ob 6h zj sva bili ze v St. Ursuli. Pogreba m. Sholastike so se udelezile stevilne bivse ucenke, dobrotniki, celoten uciteljski zbor in prijatelji. Beli venci, bela krsta, vstajensko razpolozenje med nami... Oblecene v tanedeljske uniforme... in tisti tipicni parfum nasega Modela (beri ustanoviteljice Angele M.), ki ga zaznas, ko vstopis v nek prostor (obljubila je, da jo bomo najbolj zacutile pomebnih trenutkih kot je npr. smrt!!!)... Sedela sem tam v klopi in obcutila globoko zilo domacnosti nekje v centru mojega bitja. "Doma sem. Kako lepo."