Nadaljevanje...

Cudno! Vse tece sumljivo gladko???
Kaj je se novega? S skupnostjo smo praznovale god s. Erike in sle na potep v Jarpo (3 ure voznje). Nas dzipek je mali, zato sem se ugnezdila zadaj v prtljazniku. Nikakor se ne smem zrediti, ker sirina prtljaznika ustreza mojim trenutnim zadenjskim meram... V galeriji lahko vidite romaticen posnetek na skallah.
O krizu z dne 4. maj ste ze obvesceni. V galeriji so fotke kako kriz nosimo in dvigamo.
Junij in julij je cas krstov in porok. Vsak vecer imamo priprave na zakramente. Hvala Bogu da smo tri!
Domaca so mi tudi bogosluzja Bozje besede: zadnjic so me prosili Sucllani. Ob 12h sem bila pred vrati njihovega pokopalisca. Kamen je bil razbelejn od vrocine, stari ata je sedec na tleh zvecil koko in zadaj se je slisal lajez divjih psov. Ko sem se priblizala, so se prikazali sinovi in pojamrali, da nimajo kljuca od pokopalisca. Zahvaljujoc mojemu hlacnemu krilu sem brez vecjih tezav preplezali pokopaliski zid, se posedli med travo in plevel poleg hiske (groba). Na plosci zraven je bila zbita trugica, ki so jo bratje ljubece prinesli in jo bozali. Vprasala sem, kdo je in so mi ponosno povedali, da je v trugi njihov mlajsi brat, ki so ga izkopali nekje drugje in ga bodo polozili poleg mame in sestre. Zacela sem z bogosluzjem Bozje besede, sedec po tursko na tleh, med gajbami piva in olupki sveze mandarine. "Beseda je ucinkovita, ostrejsa kakor dvorezen mec..." Izreklaa sem Besedo in cutila neskoncno lakoto po Bozjem posegu v srca teh Njegovih malih, tu gor v Suclli, za "Njegovim hrbtom"... Bogosluzje sem priredila, uporabila blagoslovljeno vodo v potokih in s kitaro prepela nekaj starodavnih andskih pesmi... Za konec sem povabila domace, da podelijo o svoji pokojni mami. Zacel je najstarejsi sin. In zakljucil njen soprog: "Res je, Madresita, kar ste rekli. REs zivi in uziva Boga. Obisce me v spanju in me tolazi, pomaga mi najti stvari, ki jih zgubim. Moja gospa je zelo lepa. Caka me." Vsi smo bili tiho kot misi. V oceh starega ata je bila globoka spokojnost. Ko sem plezala cez pokopaliski zid me je presinila definicija zakramenta: "Vidno znamenje nevidne resnicnosti!" Tu gor imajo ljudje sposobnost okusati to nevidno stvarnost! Tu gor je Bog blizu! In ta nevidna stvarnost je otipljiva... Kako lepo.. Tu gor je vse zakrament...
Virus???