Ob 11h zupnijska masa v Pucara. Prvic pisem masno intencijo za tata: "difunto Pablo Godnich, 10 soles, hija Andrea y hermanas ursulinas" Noter me vseka in v oceh me zapecejo solze. P. Belealdo me objame in obljubi, da bo maseval ta teden za tata. "Koliko duhovnikov v Peruju in Sloveniji daruje zate ta teden??" Otrokom povem, da je zame ta masa nekaj posebnega, ker jo bomo darovali za mojega pokojnega 'papia'. Zacudeno me gledajo in pojejo kot angelci... Izbiram pesmi, ki so po tatovem okusu. Zelo ga cutim - kako je srecen tu zraven, kako uziva, kako je v elementu... Po obhajilu mu zapojem "Glejte ze sonce zahaja" s kitaro. V cerkvi je popolna tisina. Po koncu mase prihajajo ljudje, me objemajo in izrazajo sozalje. Otroci me posuvajo s poljubcki.
Na hitro pojem in letim v Sapallango na telefon: 5, julij. Zadnji dan gratis telefoniranja... Doooolg pogovor z mamo. Tista najina klasicna domacnost - edina oseba na planetu, ki me pozna do obisti. In ki mi je v zadnjih letih podarjena tudi kot duhovna prijateljica. Poslusam kako pripoveduje o mojih sestrah in spoznam, da me je Jezus uslisal: po mojih urskah sem bila tam. Ni cutila moje odsotnosti. Kako je Bog dober!!!
Govorim z Mirkotom. Se cutiva... po dolgih letih. Mi gre na jok. Od hvaleznosti. Kako je Bog velik!
In z zlahto. V srcu recem hvala nonotu Gabru in noni Angeli, teti Pavli, nonotu Albintu in noni Mariji, Boniju in vsem, ki so zmolili ljubezen v nasih srcih. Bozje Kraljestvo med nami...
Poklicem se s. Matejo in Jakobino. In ob pregresnih nocnih urah (po vase) se Betko. Ko odlozim slusalko zacutim, da je Milina (Sveti Duh) pravkar zresetirala moj organizem. Zacenjamo novo obdobje... Izrocim Jezusu vse v zvezi s konfiguracijo: sedaj mora namrec na novo skonfigurirat nase odnose. Tata je imel namrec vseh mojih 37 let osrednjo vlogo v nasih zivljenjih. Le kako bos skonfigurira???
Napisem maile zahvale perujskim in slovenskim sestram. V srcu cutim pripadnost in ponos. "S takim bataljonom v vsako bitko..." Berem vase odzive, maile, besede sozalja in povezanosti. Najraje bi vse objavila, tako so lepi. Tako zelo topli. Ne morem odgovarjat. Zato pisem blog, :-(. Kako majcen je planet. Kako blizu smo si. "Vsak, kdor zapusti..., bo prejel..." Sem te res zapustila, tata? Ali te nisem pravzaprav sele v odnosu z Jezusom nasla?? Ali mi nisi bil sele sedaj RES tata, ko si se mi v polnosti odpovedal za misijone?? Skrivnost..
Iz srca se enkrat hvala VSEM in vsakemu/i posebej. Hvala tudi tebi, Drago, za sozalje in opravicilo, da si prepozno izvedel in se - kot predstavnik Misijonskega sredisca - nisi mogel udeleziti pogreba. Smo v Jezusovem Srce tam ni casa.
Naj vam On vse povrne in da okusati se naprej nebesa. On je nebesa. Vasa Andreja Perujska
PS Jutri zacenjajo soferji tridnevni strajk - dezela bo paralizirana. V nedeljo imamo veliko slavje in predstavitev bitke s Cilenci. Popoldne gremo na koncert slavnega Ascoya. V ponedeljek potujem v Limo in se v torek dobim na letaliscu z nasimi Slovenci (skupina Pota). V Huancayo pridemo v petek, 17.7. Za jagodo na vrhu smetane v juliju pa se Sabina, Tadej in Irena!!! Upam, da mi ne bo pocilo srcece od srece, kot v Cvetju v jeseni...
ponedeljek, 6. julij 2009
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
KONEC PERUJA: 2008 - 2019
Dober vecer, draga Slovenija! Imam se 1/2 ure do odhoda taksija na letalisce. Kovcki s hrano in zdravili so nared, sestre so se razkropile...
-
Drage moje in dragi moji, vsi, ki ste klikali na blog zaradi misticne romantike Andov, umirjenega ritma narave in eksoticnih fotk revscine...
-
... je vceraj umrl. Infarkt. Poklical me je Marko po mobiju in mi sporocil novico. Zarezalo je globoko, globoko. Misel na mamo, na Mirkota, ...
4 komentarji:
če ni nobenih komentarjev, to še ne pomeni, da nič ne beremo in še kako beremo, novičke od Andreje Perujske iz Peruja, le včasih nimamo pravih besed, da bi jih vnesli v komentar zato se nam še kar javljaj, saj le tako izvemo več o delu naših misijonarjev in življenju na drugih celinah še lep pozdrav iz deževno suhega in deževno mokrega Črnega grabna, se vreme menja tako hitro, da še opisati ne morem kakšnega imamo djd
še pozdravčke iz skupine Pota, ki je odšla v Kijev
se strinjam z dragotom, da "eni še nismo tam", da bi znali z enako milino zapisovati, kar čutimo ob tvojih zapiskih, kar pa ne pomeni, da ne beremo in da se nas ne dotakne...
tvoje zapiske sem si kar sprintal in jih pustil tudi na jedilni mizi v skupnosti. vseh se nas je dotaknilo...
v ponedeljek zvečer mašujem za ekipo, ki prihaja k tebi, že zdaj pa se sprašujem: "sploh veš, kaj te čaka in kaj boš dobila?" ;o)
njihova zavzetost v pripravah mi sprašuje vest o mojem lastnem poslanstvu in gorečnosti za kraljestvo - naj ti bodo v tolažbo in podporo...
oj
hej, s. Andreja. Mogoče nam pa še sem gor prilepiš link od skupine POTA. da ne dehidriramo ;)
Objavite komentar