ponedeljek, 6. julij 2009

Sobota, 4. julij 2009

V soboto zjutraj - na dan tatovega pogreba - sem se zbudila z okusom praznika.
Spala sem kot ubita. Zjutraj sem oblekla 'taporocno uniformo', uporabila Tadejin Hugo XXL, parfum, ki se siri samo za najvecje praznike in sla molit. Mt 9: "kako naj se svatje zalostijo, ko pa je Zenin med njimi..." Pogoltnila slino in se rahlo potozila Jezusu, da je dan tatovega pogreba, torej sem v zalosti... Ob 9h smo se vse zbrale v Sapallangi - zupnik mi je obljubil, da bomo tocno ob 9h darovali pogrebno maso. Pred cerkvijo sem zagledala vsaj tri neveste v belem in mnozico svatov. Cerkev je bila slovesno okrasena v belem, organist je na sintisizer udarjal porocno koracnico. Pogoltnila sem slino in dahnila Jezusu, da ne vem, ce imam toliko vere, da bi prezivela pogrebno maso mojega tata skupaj s poroko...
Maso smo zaceli ob 9.22. Skupaj s porocnim obredom. V meni se je na zacetku vse upiralo a koncno sem sprejela dejstvo, da mi tata zeli ubiti v glavo, da je porocno slavje okus, ki ga on dozivlja v teh trenutkih. Pustila sem Milini in Jezusu inj moji Miji da so verovali namesto mene. Jaz se nisem tam. Cutila sem mamo in vse zbrane cisto zraven in pustila, da je zametna tolazba koncno napolnila srce. "Ja, verujem. Vem, da si na vse mislil. Verujem, da si se jim po tatu razodel." Po masi sem tekla v samostan, da bi poklicala ali poslala kaksen mail. Ni bilo elektrike. Doma v Pucara smo imele slovesno kosilo (krompir 'cvrt' posebej zame). Nazdravile smo s crno Cusceño. Popoldne sem prezivela v telefoniranju: Telefonica nam je podarila trimesecni bon za iinternacionalne telefonske klice. Zastonj. Do 5. julija. Govorila sem z mamo, Markotom, Tadejo in vso zlahto. Vame je pljuskalo cudenje, hvaleznost, mir, predanost, vera... "Kairos!?! Dotaknil si se jih! Razodel si se jim... Jim odstrnil vecnost! Kako lepo... Kako neizmerno lepo." Ponovno me je preplavila tista nezna sreca, ki jo okusim ob Jezusu. Kako zanemarljiv je moj delez trpljenja ob velicastnih posegih Njegove milosti! Kaksno strahovito moc ima molitev in vera... Hvala, tata! Hvala moje drage sestre!!! Hvala vsem...
Zvecer v adoraciji...

Ni komentarjev:

KONEC PERUJA: 2008 - 2019

Dober vecer, draga Slovenija! Imam se 1/2 ure do odhoda taksija na letalisce. Kovcki s hrano in zdravili so nared, sestre so se razkropile...