Limski pozdravi!

Hola, Slovenija!
Sem spet v Limi... Kot sem vam vestno porocala, sem se v februarju vrnila v lepoto Andov. Padla v globoko tolazbo in nekaj noci spala kot ubita. Zbujala sem se samo okrog treh... Pukarajci so bili v 'pilah' bi rekli po kastejansko, kar pomeni da so bili 'naspedirani' in smo takoj padli v nacrtovanje raznih projektov:
Zagnali smo HISO SANJ (lepse zveni v kastejanu: Casa de los sueños); gre za dvotedenski program za otroke, kjer jim bodo nasi animatorji omogocili uresniciti sanje... Projekt financira: Slovenija po posredovanju skupine Pota, :-) Zvlekli smo na dan vse materiale, zagnali v uporabo vse mozne prostore nase hise in nabili muziko!
Drugi projekt so solke potrebscine 2010; se spomnite lansko leto Moravc in Ariele? Tuid letos smo sle v nakup in pocasi pripravljam mrezo po nasih hribovskih vaseh, da bomo gor prodali po najnizji ceni vsem kar nasi mali potrebujejo za pouk.
Projekt financira: Slovenija po posredovanju skupine Pota, :-)
Dogajalo se je se kup stari, med drugim bi se vse rado zenilo in je skrajni cas, da zacnemo prevajati Teologijo telesa...
Aja, v teh dneh smo koncno prisli do dna skrivnostni bolecini mojega trupelca. S. Marija me je nekaj dni gledala potem pa odlocila, da greva k nevrologu... Ko je stric videl rentgenski posnetek je bleknil: hernija. Ko je to nekaj tednov nazaj zaskajpal Marko, se mi je zdel dober vic. Ko sem pa to zaslisala iz ust profija, me je rahlo zadrgnilo. "Magnetna resonanca, ljubica" je rekel nevrolog (tu so taki vzdevki nekaj normalnega. "Jo imamo v Huancaju (beri Uankáju)?" "Ne, ljubezen moja! Moras v Limo..." Stric mi je podaril nekaj vzorcnih tabletk, ki so drugace drage kot zafran, kupila sem si ovratni steznik in z visoko dvignjeno glavo odkorakala proti postajaliscu. "Hernija", mi je zvenelo po glavi. "Zdaj mi bos gotovo odstrnil tisto, kar je velikega zadaj..." sem Mu dahnila. In mi je res. Ko sem v teh dneh pisala prosnjo za podaljsanje transferja v Peruju, sem bistveno spremenila tekst. Do dna sem se zavedla, da ne prosim kot nekdo, ki je na visku svojih moci, da bi pomagal, pac pa kot revica, ki ne sme dvigniti vec kot 1 kg... In samo usmiljenje in Bozja moc bo storila, da mi bodo transfer podaljsali. Kako velicastna je Bozja logika!!!
Amen.
Tabletke in astronavtska oprava so mi zbili bolecino, na Ticliu (beri Tikliju) me ni rezalo, ko sem se danes vracala v Limo in ob 11h smo se z vso Ekipo svetih ze stiscali v resonancni tunelcek. Preden smo uspeli zmoliti rozni venec za vse bolnike po svetu, so me ze izvlekli in odslovili. Jutri ob 3h dobim slikico. Hvala, s. Mateja, za sestrsko pripravljenost sprejeti me v kosih, prav tako hvala familiji Godnic za skrb, jaz milo pogledujem mojega dragega Jezusa in z veseljem podpisem astronavtsko uniformo se za kaksno leto, da me le pusti v Andih. In obljubim, da ne bom nosila nic tezkega, da ne bom delala velikih sunkovitih gibov, da ne bom vec igrala kosarke in odbojke, da ne bom... :-)
Brez panike. Nekaj velikega je zadaj!
srecen skok v postne barve,
mi se gremo huaylarsh
vasa astronavtka Andreja