Emavs...

Dolgozazeljenoromanje.
Ob 10.30 klecim na grobu sv. Turibija, v limski katedrali. "Stric Turibij" mu pravim in ga cutim zelo blizu, zelo tu, kot strica Martina, bl. Martina Slomska - oba vizijonarja, osebnosti, ki oblikujeta druzbo, oba ljudska, za male, oba hrusta, sirokoplecata borca in provokatorja, oba pesnika, z nezno duso, zlahtna... Oba oceta za duhovnike, skrbna in iznajdljiva. Zahvaljujem se stricu Turibiju za cudez novega duhovnika v Sapallangi/Pucara in mu pripovedujem o vsej tesnobni negotovosti glede moje vloge. Da bi bila most, da bi bila skrita pomoc, da bi znala umreti sebi in pomagati zupniku in domacinom ziveti skupnost, ziveti Cerkev...
Med molitvijo me zgrabi mocna zelja, da bi obljubila sv. Turibiju pokorscino. Kot kaze ima rad adrenalinske scenarije... Romam se na grob sv. Roze in sv. Martina: kar nekaj projektov sta izvedla v tem letu. Predam jima se nekaj zadev in prosim za njuno zascito meni in mojim. Ne ljubi se mi posloviti... Zvoni mobi. Sabina Kern je na faksu. Srecava se na mogocni ulici pred trgom sv. Martina. Nasmejana, s svojim ruzakom in z nekaj sivimi lasmi vec kot zadnjic. Z uzitkom se sklepetava, cakajoc na moj bus. Izrocim ji mamine izrezke iz Druzine, Markotove mozaike Bozje Matere in nas dar. Je zdrava, s kupi energije za studirat in cvetoca. Pozdravlja vse, Tadej, povej mami in ociju! Sem ji povedala, da pridejo v avgustu Pota in jim lahko izrocite kaksen paket ipd.
Ob 12 kosilo z druzino od Fiorele. Ob 6.30 gremo poslusat Anselma Gruna in jutri se vracava s Fiorelo domov.
Hvala za vsa voscila, molitve in skrb! Rada vas imam in vas po Jezusovem Srcu iskreno pozdravljam,
hvalezna, da smem biti delezna vseh teh kontrastnih resnicnosti dragega mi Peruja, ki v bistvu osredinja samo  eno resnicnost: Bog vse, v vsem, Zmagovalec nad smrtjo, Ljubimec zivljenja, Sveti. Center. Amen, aleluja. V Njem, vasa Andreja Perujska