Sveto tridnevje v Peruju... Veliki cetrtek.

Slovesne hvalnice v sapallanginski kapeli. V notranjosti mi zvenijo latinske melodije bogosluznih lekcij. Dopoldne v Pucaraju. Z vseh vogalov prihajajo domacini, se pritozujejo, da me nikoli ne dobijo doma, sprasujejo glede zakramentov, sprasujejo po mojem zdravju. Cakam na klaretiance: danes zjutraj naj bi 9 skupin misijonarjev obskalo 9 vasi in tam prezivelo sveto tridnevje. Skupina za Patala ni prisla po kljuce... V cerkvi z Berlijem pripravljava stvari za slavje... Jezus je dober z mano: ko zgrabim za metlo, se prikaze Marija, ko tuhtam kako odnesti vedro z umazano vodo, pritecejo sosedovi tamali, Berli ucinkovito pometa zanemarjene vogale... Lahko Ti darujem samo svojo nemoc... Herniji mi ne dovolita nicesar tezjega. Vendar slavim in povelicujem Boga v svojem telesu, ker ne uporabljam vec opornice, ne jemljem tablet in ne cutim bolecin... Dobro molite za moje zdravje!
Ob 1h slovesno kosilo s s. Marijo in s. Rosano. Cuy colorado: cudezna zivalca (slastna in mehka kot puter), ki jo uporabljajo za zdravljenje kakrsnekoli bolezni. S svojo skrivnostno mocjo posrka bolezen vase in umre... Zelele smo jesti cuy za veliki cetrtek, kot spomin na Njega, ki daje svoje zivljenje in nas zdravi s svojimi ranami... Mehko klepetanje pri mizi. Zdravica in iskrena zahvala s. Mariji za njeno predstojnisko sluzenje. "Ti ne ves, kako sva ti hvlalezni, da si sprejela! Odpusti nama vso najino zahtevnost in trdoto. Hvala ti!" je bila iskrena Rosana. Veckrat se pogovarjamo o zahtevnosti predstojniskega sluzenja in danes je dan za zahvalo...
Popoldne spet v Pucaraju. Pricakujemo cudodelni kriz sv. Kristofa, ki ga danes vas prinese s hriba. Od dalesc se slisijo trobente. Pred peto pride novi zupnik. V notranjosti trepetam, da bi bilo to prvo srecanje lepo in da bi se domacini odprli temu Bozjemu darilu... Pukarajci imajo slabe izkusnje z duhovniki: poroceni duhovniki, alkoholiki, duhovniki, ki so kradli, duhovniki, ki so grmeli o vecnem prekletstvu... Milo prosim sv. Turibija, ki je - skupaj z vami - zrihtal ta cudez, da bi sedaj pomagal vzpostaviti topel in zaupen odnos med novim zupnikom in ljudmi. Sv. kriz prinesejo v cerkev med igranjem pleh muzike. Okrasen je z gladiolami. Vecina poboznih spremljevalcev je treznih. Oddahnem se. Masa je lepa. 4 kitare, charango, kene in nabita cerkev. Trikrat letim ven, da urejamo zadeve s klaretianci: Predsednik iz Raquine ni odklenil prostorov, p. Marcel je zaskrbljen za Talhuis, mladi iz Patala so nekje na poti...
Na koncu slavja predstavim novega zupnika. Cerkev ploska in vzklika. Miguel izroci p. Miguelu kljuce nase cerkve. Srce mi poje od cudovitih Bozjih del. Izgledalo je nemogoce... Pa je Bogu vse mogoce.
Ob 9.30 sem v Sapallangi v cerkvi. Pojemo pred Najsvetejsim. Ob 10h zv pozdravim skupino mladih, ki so v svoji 'mladinski veliki noci', programu, ki mladim pomaga preziveti sveto tridnevje na poseben nacin. Povabijo me, naj jim govorim o veri. Pripovedujem jim svojo izkusnjo iz leta 2000. 10 let samostana in vendar sem takrat sele dojela, da nima vere... In da je dovolj pikica, da On dela nemogoce!!! Ko sem se vracala domov, so na nebu zarele ogromne blescece zvezde. V meni so zagali glasovi obtozb, da se post zakljucuje in da nisem pripravljena. Da ni nic pripravljenega... Da je vse k'r neki. "Ta k'r neki je Zate. Samo to imam. In pikico vere, da Tebi ni nic nemogoce. Amen."