ponedeljek, 5. april 2010

Veliki petek...

V hisi je nenavadno tiho. Vsaka je na svojem koncu. Za kosilo jemo skuhano svezo koruzo, domaci sir in solato. Ob treh sem v kapeli. Zdruzujem svoj k'r neki" s sveto daritvijo Bozjega Sina. V srcu rezejo podobe jokajoce Betty, laverijanove druzine, mladih brez sluzbe, prosittutk iz HYO, ... Moja vera je sibka ob strahotnem pritisku teme. Kot da je vsepovsod brezup, ki nima izhoda... Darujem razpetost in nemir. Hvalezna, da si Ti zunaj mojih/nasih konceptov, pravil in konstruktov. Da si Ti zivljenje.
Popoldne spet v Pucaraju. Betty, domacinka kakih 45 let, se mi pribliza. Izgleda starejsa, izcrpana in z neznosno bolecino v oceh. "Madresita, pocasi morava udarjati po zvonu in jaz moram misliti na tistega, za katerega sumim, da ga je ukradel." Pocasi greva v cerkev in med hlipanjem mi razlaga, da so mozu ze drugic ukradli taxi. Starke so jo poucile, da mora udarjati po zvonu, da bo ropar vrnil avto. Stojiva pred tabernakljem. Zanjo ta lesena hisica ne pomeni nic. Ne zmore si predstavljati bele hostije in abstraktno priklicati Jezusovo realno navzocnost v beli koscek... Stojiva ob mogocnem krizu sv. Kristofa, ki lezi zadaj v cerkvi, okrasen z gladiolami in sveckami. Poloziva roko na kriz in dovolim, da Sveti Duh vzge eno tapravo karizmaticno molitev izrocanja in osvobajanja. "Zlata in srebra nimam, to kar imam ti dam..." Betty hlipa v mojem objemu. Njena bolecina je velika. Strinja se, da ne greva udarjat po zvonu, ker Gospod Bog, Diosito, uslisi nase prosnje, ko Ga prosimo z vero. Ko prizigava svecko, se umiri.
Ob 6h zacenjamo obrede velikega petka. V cerkvi ni skoraj nikogar, razan zadaj pri krizu nekaj stark sedecih na tleh, prezvekujocih koko. Med obredom prihajajo. Na koncu p. Miguel povabi k cescenju kriza. Kako blizu jim je gesta poljuba, kako naravno se sklonijo k Jezusovim nogam in jih spostljivo poljubijo. Vsi cakajo, da gremo po obredih z velikim krizem po pucarajskih ulicah na krizev pot kot vsako leto. Predstavnikov bratovscine sv. Kriza ni. S p. Miguelom se spogledava in oznanim, da letos krizevega pota ni, je pa moznost spovedi. Yino porinem na stol za spoved in letim po druge zrtve... Ob 10h zv je se vrsta za spovedovanje. Cudim se. Kdo bi si mislil... 

Ni komentarjev:

KONEC PERUJA: 2008 - 2019

Dober vecer, draga Slovenija! Imam se 1/2 ure do odhoda taksija na letalisce. Kovcki s hrano in zdravili so nared, sestre so se razkropile...