Misijonske refleksije III.

Ko sedi pri mizi s sestrami, zaznava globoko ugodje, ker ji je podarjena skupnost z mocno dinamiko in intenzivnimi odnosi. Dve Perujki, ena Poljakinja. Pogovori, napetosti, ljubezen do domacinov, skrb in trdo garanje s slastnimi odklopi na ustvarjalen nacin. In globoka ljubezen do Jezusa. Na vsakem koraku medkulturnost, provokacija lastne identitete, fleksibilnost. Kot v pustolovskem parku: se vrzes, ali pa se vdas in splezas dol. Konflikti zabolijo bolj kot v Sloveniji. s. Andreja Godnic takrat zazna steklo tujine, ki jo obdaja z vseh strani. Misijonski davek. Milina jo uci, kako z veliko neznostjo objeti te trenutke, trenutke rodovitnosti. Jezusovi dotiki v teh misijonskih lekcijah so resnicna nebesa in Dom. Nikoli ni sama, znotraj stekla.


Elektronska posta, pisma, paketi, telefoni, skajp so mehki pljuski iz zile, ki v dnu utriplje. Odnosi, ki jih je Andreja zivela 38 let, so zivi, se premikajo, se dajo cutit. So tam kot velika dragocenost. Smela je biti zraven in okusati. Okus po njih nima roka trajanja. Zivela jih je v Gospodu, zato so vecni. Tudi tisti, ki so boleli.