Avgust II.

Tretji teden sem cutila osrecujoci obcutek, ki se poraja, ko se tisti, ki jih imas rad zacnejo srecevati, spoznavati in se odpirati drug drugemu. Zaceli smo plesati, kuhati skupaj, snemati pesmice za vas, se obiskovati, zasedeti in izklopiti cas... Ob vsej resni katehezi in zupnijski pastorali, lepo prosim!
Cutila sem lepoto razlicnosti in bogastvo, ki jih imata slovenska (europska) in andska (perujska) kultura. Srecna, da smem ziveti oba svetova in plavati kot ribica v oceanu slanosladke vode. Ponovno sem si priznala kraske korenine, ki jih je izoblikoval trzaski kozmopolitizem in se zahvaljevala za biser ursulinskega poklica, ki ima v sebi (med drugim) dragocenost misijonov. Hej, sem poeticna, kaj??
Kaj se je dogajalo spodaj?
Izkustvo nasega Gospoda, ki jemlje zares vsakega od nas, nas pelje na drug konec sveta - ce je potrebno - in razodene, da je edino On, ki vziga srca... Ne metode, ne strokovno usposobljena ekipa, ne dobri materiali... Duh, ki plese, kjer se MU zahoce in vziga, kjer se Mu zazdi! Svobodno in gratis. Vedno en ain ista melodija v razlicnih variacijah: misijon je Tvoj. Moje je samo izkustvo omejenosti in neprimernosti. In kako zaslepljujoco moc ima predaja tega mojega majhnega Tebi v ljubezni. Premika gore. Tako kot vera, da je Zate VSE mogoce.
Za to smo molile. Da bi tudi Peter, Marjeta, Gaja, Kristof, Nadja, Anja, Barbara, Urska in Kaja to izkusili. Da je lepo biti v Njegovi ekipi kot prostovoljec.
Zadnji teden?
Slovesa, iskanje priloznosti za biti skupaj, cudenje, izrazanje prijateljstva, slovo. Plop. S. Marija nam je pri hisnem sestanku kar nekaj casa dopovedovala, da smo ze v zadnjem tednu. Sploh nam ni prislo do zivega. In smo se poslovili. Gracias! Vsa cast. Objem tudi lanskim Potovcem: zdaj ste vsi varno v srcu Andov.
Andreja Perujska