Dogodek v mestu Gogi...

Z nostalgijo se spominjam tistega turobno sivega brezcasja v Gogi,
ko se skoraj nic ni premaknilo in so se besede nalagale v neskoncnost.
Z zanimanjem se spoznavam s te plati - vedno sem imela namrec obcutek, da obozujem hitrost in da krvavo rabim drasticne in velike spremembe za znosno zivljenje. Kot kaze se tu pri nas zadeva tako hitro vrti, da se moj procesor ze kar mucno obesa, :-) Fajn.

Kaj dogaja?
v nedeljo smo imeli prvo obhajilo. Sem prezivela ognjeni krst. Bilo je ljubko, anarhicno in z blescecimi ucki.Ta teden je minil v pripravah na skupinski krst v hribih (2 de Mayo), koordinacijo s solami in snemanjem zadnje Angeline pesmi.
Hvala Bogu profesorji sodelujejo v pripravi na prvo obhajilo, tako da je vse lazje.

Vceraj smo sli z ekipo v hribe in krstili 26 oseb: ko se je predme postavil nek silak pri 30 letih, da bi ga krstila, sem zajela sapo. "Jaz te krstim, v imenu Oceta in Sina in Svetega Duha: ja, vi Trije ste na sceni, ne jaz. Vam glorija in slava in cast! Aleluja!" Skoraj bi lahko slisala gromko skandiranje zborov angelov in svetnikov  tam gori na 4000 m nadmorske, v tisti mali kapelici, kjer nisi mogel niti hoditi zaradi mnozice... "Hocem krst, ker hocem biti clan Bozje druzine", je salutiral en mali pri 6 letih." Kako dober si, Gospod! In kako velicasten je tvoj strateski nacrt! Ko sem 'pridigala' tej zbrani mnozici, sem cutila kako se taja zid predsodkov - tezko sprejemajo zensko, navadno prosijo za duhovnika ali bogoslovca. Vztrajno sem 'tezila' Milini, naj vzge ogenj, naj eksplodira milost, naj zbombandira betonski led trdega srca, da bodo ti dobri ljudlje okusili zacar Lepote in Ljubezni.In ko so se v zraku ponavljale besede 'Jaz te krstim' in je zven vode polnil kapelo se je v poglede selil mir. In vse moje bitje, moja zgodba, moje telo, moja sibka vera je bilo zakrament. Kako osrecujoce!

Aja, hernije in zdravje? Vse skonfigurirano. Zdrava. Zacenjajo se pojavljati flesi z Raba, Medveje in Simunov - alarm, da rabim dopust. Smo takoj dolocile en skok v "Dogodek v mestu Gogi." To leto zarad hernij nisem uzila odklopa in se mi pocasi pozna. Gremo prve dni decembra. Ze komaj cakamo. Fiorella je se s svojo druzino. Njen oce je na hitro umrl za kapjo. Spet sem podozivela zalovanje ob nasem tatu.
Tako smo tri same in prezivimo ogromno casa pri mizi. Smo kot sozapornici po 7 letih skupne celice, :-) Se imamo rade.

O vsem ostalem naslednjic. Vi? Ok? Hvala za molitev. Ne pozabite, da bomo v kratkem praznovale 475 let fundacije in da 'fajn zgledamo' za to starost, he-he. Tu nas caka cel 'zur'. 27.11. organiziramo srecanje mladih. Vam porocam,
s. Andreja