Zamrznitev bloga!

Spostovana Slovenija,
posredujem se zadnje novicke iz Andov.
Sv. Jozef je tako kot pravi 'gentleman' uredil vse v zvezi s streho v Pukaraju.
Napovedali so mi 10 dni 'svica',
sfinisirali so ga v 6 dneh. Omenjali so moznost dolocenih presenecenj, zrusil se je precejsnji del stropa. Pravijo, da je cudez, da se ze prej ni vse sesulo. Streha je tu prava mojstrovina: material, ki drzi korce skupaj je v resnici crna in bela zemlja. Crno so - na moje veliko presenecenje - skopali kar na nasem vrtu (tam se je kar naenkrat pojavila ena velika luknja!!!), belo zemljo pa mesajo z oslovskim gnojem in vodo. Mojster je k projektu pritgnil se 5 kolegov, zj ob 8h so 'chakchali' koko, ob 1h so sli jest, popoldne pa je krozila cigareta od ust do ust. Vmes tisina in svic. Hisa se je spremenila v prah in zemljo. Fotke!

Zivel sv. Jozef! Zivel!

V nedeljo sva bili z Rosano povabljeni na zlato poroko dobrotnika don Feliciana. Sedeli sva med uankajinsko smetano (don Feliciano je lastnik verige bencinskih crpalk), pogrinjali zlate prticke na kolena in nazdravljali s Queirolovo Borgonjo, uaaaaaaaa. Zmedeno sem pogledovala naokrog. Rosana se mi je rezala... "Nisi prisla s prvega sveta, dragica?" me je zezala. Obcutljiva tema.

V ponedeljek smo se z nasimi zakadili v hiso v Pukará. Vrt je pocasi spet dobival izgled, prah se je razgubljal in kumbija je odmevala na vseh koncih hise. Dokazni material:

Herniji sta bili besni in se tri dni nista govorili z mano. V torek sem letela v HYO zamenjat levo okno na Suzukiju, v sredo sva z Ederjem urejala zadnje zupnijske zadeve in v cetrtek sem pakirala. Popoldne smo se se zadnjic objeli z nasimi. Smo bili tiho in smo se samo gledali. Clovek bi kar jokal. Odkrila sem recept. Jasno, vsak od katerega sem se poslovila je zacel tozit, ces kako nas mores zapustiti... In potem magicna beseda: "Mama me ni videla tri leta." In preobrat. Besedica 'mama' je tu zakon. In opravici vse. "Pozdravi mamo," so se poslavljali... "Saj so samo trije meseci" jim piskam.
Zdaj sem ze dva dni v Limi.
Spim, tracarim z nasimi sestrami in jem. Za smetanco mi je nas dragi Jezus podaril Drzavni ruski balet z Labodjim jezerom, Seherezado in Spanskim duetom. Trikrat so izvajali 'gran paso', sploh nisi mogel dihat. Kar lebdeli so gor med svojimi tancicami in copatki. Dve uri sta se izdahnili v en sam hip. Nebesko. 
Pravkar sva se slisali s Sabino - pride pozdravit. Po novem je v Rayo de Luz! Vse toplo pozdravlja! Kaj vec izvem v prihodnji pol uri... :-)
Jutri zjutraj moram biti ze ob 7:30 na letaliscu. Ob 10:25 letim v Caracas, potem Frankfurt in koncno Gradec. 
Mi postaja toplo ob misli, da vas kmalu vidim. Kar naprej klepetam Jezusu za zegne, mir, slavljenje, pricevanje... da bi bil vse On, tako kot mu gre. Zvecer zadrgnem kovcek in se Mu vrzem v narocje. Obozujem potovanja. Obozujem oblake v soncu in na tisoce novih obrazov. Sem pac potomka Krasevk, ki so zahajale v Trst delat. In potomka starodavnih ursulinskih misijonark. Hec!
S tem zapisom uradno zamrzujem blog za tri mesece. 
V avgustu bomo verjetno objavili septemberski program in obiske po zupnijah. Se vam priporocam v molitev in hvala za navezo! Uzivajte v dopustih! Gospod je z vami, juhu!
vasa Andreja, sestra   

Ko smo se vracali od jezera Yauricocha.

Brez komentarja.

Bog je lep.

Aja, se klasicno vprasanje:

"Kako se pocutim?"

Takle: