Julij 2012

Hola, Slovenija,
pisem vam iz Lime. Skozi okno svoje sobe gledam prestizni Swizhotel, na levi vidim (nas prestizni ) solski kompleks z vec kot 900 ucenkami, vse naokrog urejen park s palmami in eksoticnimi drevesi. V soboto sem  se pritolkla dol cez Tiklijo (s tabletko za spanje in enim starim, razmajanim busem direkt iz Sapajange) in rahlo razmrcvarjenja po hudem tednu.
Vceraj sem delala druzbo Milagros.
Bleda, malce shujsana. Se muci pogoltnit zajtrk, bi rada nadaljevala z delom za provinco in navelicana sobe. Sem ji prinesla DVDje in smo takoj pogledale Winterja. Danes zj so mi odpovedale varovalke in sem trdo spala do 9h. Zdaj sva prebrali vse o spanski reprezentanci (4:0, bogi Italijani! So jih zmleli) in sli gledat v park vevericke. Ob dvanjastih gremo na Onkologijo - zdravnik ji bo povedal kaksno kemoterapijo ji priporoca. Molim. In sem tiho. Zrtveno jagnje je pirpravljeno. Kako sele se pocuti Jezus??


Kaj dogajalo?
Zupnik je praznoval svoj 30 rojstni dan in je vse rajalo. Mladina mu je pripravila huayllarsh, staro mu je kuhalo (svinjsko pecenko), otrocki so noreli za pinjato (v obliki nogometne zoge), tehnika je odpovedovala, pozabili smo na tisoc podrobnosti a na koncu vsi zadovoljni.

Preziveli smo masnisko posvecenje Willya La Torre Koell - moje glasilke so odpovedale, tako da nisem mogla nic prepevat, vse ostalo pa je bilo na nivoju. Slavje v stolnici je trajalo 3 ure in pol. Prisla je vsa njegova druzina iz Oxapampe, ki je nekaksna podruznica Posusa (znamenite nemske oz. tirolske kolonije, ki je dvesto let ohranila cisto polt, jezik in obicaje - tam lahko jes snicle, strudel in gledas taprave gringote...) Drugace pa je to trda perujska dzungla.

Snemamo CD II. Naj bi bilo 28 pesmi, za mladino in otroke. Klicite Milino, da bi se dotaknila src. Moji tamali s katerimi vadimo so popolnoma razstelani in ko zagledajo studijo pobledijo in pozabijo melodijo. Se dosti smejemo na ta racun.


In, jasno, najpomembnejse - po Peruju se potika kar nekaj Slovencev in Slovenk - vsak dan si posljemo kakse mesic, se poklicemo in si sporocamo, kje se gibljeno... Milena, Alenka, Valentina, Janez in Franc. Mi srce hitro razbija vsakic ko na mobitelu zagledam klic in recem v telefoncek: "In? Kje ste?!" Kot da bi se dotaknila dvernika in bi me odneslo nekam drugam..... Npr. v Slovenijo... Tocneje v toti Maribor!!! V sredo se uzremo v zivo in ce Bog da, jo mahnemo gor, v Sapajango. Kar ne morem verjet!!!
Vam porocam, ja?

Do takrat, srecno! Prosim, uzivajte pocitnice, gibajte se, spilajte odbojko ali nogomet, se najbolje pa ce izkoristite hribe in morje!
Danes tri leta je nas tata sel k Jezusu, na lepse! Sigurno ima gor pravi zur! Lupcka!
s. Andreja