nedelja, 2. september 2012

Onkoloska klinika

Draga Slovenija,

... brskam nit, da bi vam stkala nekaj logicnih flesov na zadnja dva tedna v avgustu 2012. In da bi me razumeli. Hja, sem sla se enkrat brat prejsnjo objavo in ugotovila, da sem se vam izgubila v komentarjih slo politike in slo cerkvene scene in vam nisem nic podelila o nas, tu. :-) "Ujujuj", bi rekli nasi. Kakorkoli ze:
gremo po vrsti.

Sem OK.
Sicer malce izgubljena zaradi novih izzivov s strani moje skuposti - moja provincialka Milagros ima raka in so me prosili, ce jo lahko nadomescam.  Jasno, da je meso takoj zacvililo, ces sem tu zaradi misijonov, da bi rada delala v hribih, z ljudmi, ki se borijo, med ovcami in blizu zvezdam... a to so pac cloveski argumenti, logicni, utemeljeni... ki jih izvotli tisti 'eshatoloski krc' (kot ga navadno imenujem), ki zagrabi vse do zadnjega vlakna in zbudi okus nebes. Jezuiti mu pravijo 'magis', urse mu pravimo dvojna ljubezen, ima pa na zacetku okus po zagovini, ker zahteva pokorscino. In gres tja, ker te posljejo in objames in zacnes dozivljati cuda. Torej za enkrat sem se v tisti fazi okusa po zagovini, vendar sem - hvala Bogu - prvo ursulinka in potem misijonarka. Torej, vsi ki hocete brat o ovcah, zvezdah in ljudeh, ki se borijo, boste mogoce malo razocarani z mojim blogovanjem....

Drugic. Pota (prostovoljci iz Slovenije) so uradno zakljucili misijon v ponedeljek. Stirje eksotiki, nekomplicirani, za akcijo in neznansko prilagodljivi primerki. Takoj so se vstekali z naso mladino. Se mi je milo strilo, ko sem jih gledala kako znajo z otrocki in kako uzivajo v vsem kar se jim je dogajalo - celo z visinsko, ki jih ni sparala...
Smo sli tudi na Presveti Kriz!!!
Super!
Hvala, Potovci! Vsako leto me prepricate, da ste res darilo za Pukará. In kakorkoli se ze sinfa Slovenijo in Slovence - smo lepi, bogati in topli! Tako pravijo nasi tu... Hvala, Marjeta in MIC za misijonsko akcijo. Racunajte z nami tudi v prihodnje...
Spodaj fotka s Hise sanj, ki smo jo na hitro postavili zaradi strajkov profesorjev.... Pota so nas peljala v cirkus!!!






Tu spodaj fotka moje 'bozanske rolade'. Sem sicer upostevala recept, vendar zamenjala dolocene sestavine in je ven prisla ta rec, sicer bozanska a nic kaj slicna roladi. Sem zraven meditirala resnicnost, ki jo zivim: upostevam recepte zivljenja, ki so me jih ucili nasi doma, moje sestre... in vendar vse izpade drugace, kot pricakujem. Vsa logika, vse izkusnje, vse dimenzije, ki jih zivim, so tu, v Peruju, drugacne. In kako osvezujoce se je spustiti v to negotovost zivljenja, eksperimentirajoc recepte in okusajoc nove okuse, ki se rojevajo iz starih praks, oplemenitenih z novim. Jasno, lahko nas zamori pogled na to 'rec', ki je prisla ven iz pecice in ni rolada. Lahko nas ubije dejstvo, da nam ni uspela rolada. Kljucno vprasanje pri tem je: "Imam res jaz kontrolo nad svojim zivljenjem? Mora biti vse tako, kot jaz dolocim?" Buuuu.


Se spomnite nase Rudith? Tomaz?
Tako zgleda v teh tednih. Sla je z nami celo v cirkus - zahvaljujoc mali Angeli, ki se je takoj spoprijateljila z njo.

In se fotka nase Milagros.
Prejsnji petek sem pripotovala v Limo, jo naslednji dan peljala na urgenco in ostala ves teden - ponoci - z njo na Onkoloskem institutu. Objel me je svet bolezni, raka, bolecine, dragih zdravljenj, ljudi v cakalnicah, zdravnikov in kriza.
Skrivnost.
Gledam svoj trupelc in mu dam poljubcka,
zacudena nad to megalomansko masinerijo, ki brezhibno miga in se na precudovit nacin giblje, presnavlja, se komunicira, regenerira in objema prostor v ljubezni.  In gledam ob sebi Milagros, ki je v krcu bolecine. Molim z njo oficij in ko tekst omenja kriz, trpljenje, preizkusnje, se poskusam vzivet v njeno kozo. Zame so ti teksti polni naboja in privlacnosti. Ko mi bo nalozen? Bom dozivljala na tak nacin vse to? In hecno, vse skupaj mi postaja zelo blizu, tu. Kot da bom vsak cas 'na vrsti'. Vi? Tudi tako cutite? Hecno, ne? In kljub vsemu izgubljamo na kupe energij, casa in moci za popolnoma nebistvene stvari, pogovore, projekte. Stvari, ki nas ne izpolnjujejo, ki nas ne podarjajo nasim dragim. Buuuuu.



Sem malce zameditirana, ne?
Drugic vam pisem o strajku, politiki v Peruju in demokraciji.
Zelim vam blagoslovljeno solsko leto, veliko zelje po se in slastnih druzinskih kosil!
Se vam priporocam v molitev -
jutri greva z mojim dragim Jezusom na lepse (imam tridnevno duhovno obnovo). Navadno je On zadolzen za organizacijo - "Karibi, Bahami, plaze s soncem etc", :-) Komaj cakam, da bova koncno sama in da si On lahko da duska, da pocne z mano kar se mu zljubi... Je izredno ustvarjalen in originalen, :-) Vas prosim, da Mu recete za Svetega Duha - da bi me prezel, naergenitiziral in nadisavil. Da bi vsi, ki iscejo Boga, ob meni zavonjali  Jezusa. Amen.
Vas imam rada in vas posiljam en velik miisjonski objem iz te tako lepe dezele Latinsko Amerike.
Vasa Andreja

PS Ne se bat komentirat, sprasevat, skritizirat, pohvalit, provocirat... Saj smo nasi... Mi je mucno, ko je na drugi strani vse gluho.

5 komentarjev:

Tomaž pravi ...

Andreja živijo,

sem trenutno v službi in imamo mirno, zato mal brskam in ponavadi tudi pogledam na tvoj blog, da vidim kako ste v Peruju.

Seveda se spomnim male Rudith...res jo je lepo videti veselo, sijočo in razigrano... hvala Bogu, da je vse kar se njenega zdravljenja tiče teklo vredu. Naj jo še naprej varuje in ščiti Njegova mogočna roka.
Glede na to, da imaš nove zadolžitve z nadomeščanjem s. Milagros-provincialke bo dela še več...moči in modrosti ti ne manjka zato me ne skrbi...čim boljši conect z Njim ti želim na duhovni obnovi...le mi sami (tako kot tudi sama veš) smo po mojih izkušnjah lahko največja ovira za dobro zvezo z Njim.

Pozdrav iz Slovenije. Tomaž

Jana s pravi ...

Tole o piti mi je hudo dobro - si moram zapomnit. Me pa vseeno zanima, kakšen okus je imela.

. pravi ...

Bozanski! Lahko verjames Potovcem, kaj dela nutella ce jo poskusis enkrat mesecno ;)

Jana s pravi ...

:) Včeraj smo en kos tvojega zapisa uporabili za ponedeljkovo študentsko molitev. Saj veš, misijonska nedelja bo in to. Hvala, da pišeš.

Mateja pravi ...

Draga s. Andreja!

Ste tista sestra in oseba, ki me je ob prvem stiku čisto fascinirala. Bila je Stična mladih, že kar nekaj let nazaj. Naključno sem si izbrala delavnico o telesu - vodili sta jo s s. Marjeto Pijo. Spoznala sem neverjetno življenjsko, preprosto in navihano sestro! Nisem mogla verjet, po moje sem imela usta 3/4 delavnice odprta. Največji je bil pa šok, ko se je del stropa sredi delavnice udrl, tako da je obvisel v zraku. In to ravno, ko ste govorili o Janezu Pavlu II, ki je tako čudovito spregovoril o telesu kot teologiji! In pol sestra (vi) reče papežu naj se pridno usede zraven nje in neha nagajat??! :)) Res, smešno do konca! Pa Sveti Duh je tud nagajal če se prav spomnim. A s svetnikom v nebesih in božjimi osebami se lahko kar takole pogovarjam?? Zame izkušnja osebne vere. Tudi moj prvi stik s teologijo telesa, ki mi je razjasnila pot...hvala!

Eno samo srečanje je bilo dovolj, da sem vsake toliko pobrskala kje se odvija vaša pot, vedela sem kdaj ste šli v Peru, vsake toliko spremljala blog, ki me vedno napolne z Življenjem! Hvala hvala! Za iskrenost in prisrčnost. Ko bi se vsaj mičkeno podobno znala prepustit Gospodu na vsakem koraku. Pa zelo mi je všeč vaš slog pisanja!

Ja, blog berem tudi jaz in sem naredila ogromen korak s temle komentarjem. Mogoče si bom zdaj "upala" še kdaj ;)

Srečno, povezani v molitvi.


Mateja

KONEC PERUJA: 2008 - 2019

Dober vecer, draga Slovenija! Imam se 1/2 ure do odhoda taksija na letalisce. Kovcki s hrano in zdravili so nared, sestre so se razkropile...