Se 15 dni do leta v Slovenijo!

Draga Slovenija,
sem ze nazaj, v Limi. Nasi hribi so me odpocili, zmesli in scentrirali. Dober obcutek. Gledala sem nase ljudi v Pukaraju in se pustila objet vsem izrazom pogresanja in naklonjenosti. Hvalezna, globoko hvalezna.
V dnu pa me je imel tisti domac, tipicni, tako zelo znani vzgib, ki je del mojih 23tih let v klostru: ravno, ko se udomacim z ljudmi in zacutim radost bivanjskih koreninic, ki zacenjajo veselo poganjat v zemljo, se Jezus obrne in zacenja odhajat. Navadno sem na enem kraju ostajala po dve ali tri leta in potem sva sla navadno naprej. V SLO sem si to logicno razlagala s 'cakanjem na misijone' - "itak, ko bom pa v misijonih, bova ostala dlje, ne?"
V teh dneh v Sapajángi sem dovolila vzgibu, da me v celoti zaobjame: ne bova ostala. Odhajava. In spet puscava za seboj soncne, tople odnose, ki so mi bili podarjeni v teh petih letih. Torej to le ni fora 'cakanja na misijone'? To je najin stil?
Ok. Mehko sem rabila pobozat koreninice, da se ne bi zagrenile in izgubile voljo do ponovnega poganjanja v zemljo, ces, se ne splaca... cez kaksno leto ali dve nas spet izruvajo, pa bo. Bom res zmozna kar naprej poganjat korenine? Nemogoce - clovesko nemogoce...
In greva spet k bistvu: "On pa je odhajal," pravi Luka. Dejstvo. Edina eksistencialna korenina, ki jo premorem, je vrascena Vanj: prepletena sva. In On je za vse, ne samo za dolocen kraj, krog ljudi, dezelo. Zeli me imeti ob sebi za svoje in v Njem ste mi podarjeni. Ce vas spustim. Ce vas zelim zadrzati, zgresim bistvo: On je sredisce nasega odnosa. Ce vas spustim, nas podari drug drugemu po Njegovo, za vecno. "Kdor zapusti oceta in mater, brata... bo prejel sto... Kdor najde svoje zivljenje, ga bo izgubil, kdor pa izgubi svoje zivljenje zaradi mene, ga bo nasel."
UA, tata bi rekel: "Ma kej filozofiras!!!" A SE SPLOH DA KAJ RAZUMET??

Bu. Se opravicujem. Verjetno sem rabila izrazit obcutek, ki me preveva v tem trenutku: zakljucila sem s pukarájskim misijonom (clovesko gledano tragedija) in vendar sem v globini mirna in polna energije... (Bozja rec imenovana XENITEIA).

Dobro. Naj bere kdor more.
Gremo bolj k prakticnim stvarem.
Prisla dol v Limo, se dobila z Miranom, smo masevali, pojedli kosilo z Eriko in Toño, klepetali, sli obiskat sv. Rozo in Martina, Toribija in stoprocentno vlago sredi Plaza de Armas v Limi. Zegnov, Miran! Zvecer sva z Nino slovesno molili vecernice v spanscini (dve Slovenki!). Potovke so ostale se gor, danes se gredo potepat po Peruju. Smo si ukradli nekaj toplih trenutkov v ledenem Pukaraju za podeljevanje, srecanje, tipanje, cudenje. Lepe so! Bravo POTA!!!
Tu me je pricakalo en kup dela, pisanje korespondence, pogovorov, sej, srecanj, zalosti, nekaj neviht in strel. Hvala Bogu se pri masi berejo Mojzesove frustracije, matranje  pri tlaki in dezorientacija pri prehodu. Greva kdaj z Mojzesom 'na kavo' sinfat cez Sefa, :-)

Koncno sem zacela tudi malo migat v zvezi z nasim misijonom v Sloveniji: sem vam malo nalozila na sosedov blog - ne bomo delali druge propagande, tako da vas prosim, da posljete naprej. Spet in spet ponavljam IZ SRCA HVALA za ves poslani denar za letalske karte. Vse ste poslihtali, skupaj s sv. Jozefom! Prelep obcutek. Klikni na MISIJON: BOG JE VELIK!
Pozabila sem napisat, da bomo v Komnu pri treh masah (nedelja, 18.08.), za MISIJON pa Krasevci in Primorci povabljeni v Izolo (naslednjo nedeljo).
Kaj se recem na to temo? Sicer je pred mano se en kup zadev, ki cakajo, da jih zrihtamo, a nacelno mi srcke kar zacenja hitreje bit. Saj veste, da SLO letos se ni bila na vrsti (2011 - 2014). Zaradi generalnega kapitlja v Rimu je padla z neba, zraven pa se nasi Pukarajci in en kup srecanj z vami, da bi bil On slavljen!!! Ko smo se pred dnevi dobili z mojimi tremi necaki na skajpu, me je sploh zgrabilo veselje - od skajpa do skajpa se spreminjajo, zdaj pa bom lahko to gledala od blizu. Pa se z mojimi ursami bomo!! Juhej!
Ce bi radi preposlali plakat naprej, sem ga nalozila v dokumente.
Klikni: BOG JE VELIK! vabilo (Tu najdete zadnjo verzijo vabila, na prejsnji je bil podatek za Izolo napacen - je sobota, ne petek)

Jutri imamo dopoldne in popoldne seje, v torek pa pademo za tri dni v duhovno obnovo - sem 'off line' za svet in 'on' za Njega. "Mojo duso zeja po tebi, moje telo koprni po tebi kakor..." neopisljivo. 2 avgusta bomo prvic v mojem zivljenju sprobale video konferenco: Sveti Duh, Skofja Loka - Lima, Peru; s. Marjeta Pija na skajpu - na drugi strani pa vsa moja skupnost; tema: sv. Angela. Komaj cakam!!!
Potem pa priprava predstavitve Peruja na generalnem kapitlju, studij dokumentov in pakiranje. Priletimo 14.08. ob 22.20 v Benetke.

Se vam ZELO priporocam v molitev: da bi Jezus lahko v teh dneh pred Slovenijo v miru peljal zadeve, kot so z Ocetom in Milino zmenjeni in da bi lahko malo zaspal na mojih kolenih. Po 23 letih zakona ni lepsega kot Ga gledati, kako pociva. Najraje ne bi niti dihala...  Zakon.

Lepo je, da ste na drugi strani.
Pri nas je ze 22:23 zv. Moja sobica je ledena, 100% vlaga je prezeta z mrazom in najeda na zelo zoprn, pacast nacin. Danes smo cepele cel dan skupaj pri Sv. Ursuli, ker imamo drzavne praznike; vse je obarvano v rdece in belo. Kuhale smo tipicne perujske specialitete (kot so morski prasicki, krompir po huankajinsko, pachamanko v loncu, antikuchos - nabodala... jaz sem imela cast pripraviti pisco sauer. Potem smo se zgnetile pred TV in srecno nasmihane zrle kako sveti oce odhaja iz Brazilije - definitivno nam pestri dan za dnem, res je car!!! Potem pa se pikaroni. Zivljenje je lepo!

Dobro. Spat, mularija! Vi se pajsate v pasji vrocini?? Ne morem verjet...
V Njem, ki v tem trenutku konekta ta blog na Svojo frekvenco (vse moje je Njegovo), vas toplo pozdravljam in vam posiljam en velik, misijonski objem iz Peruja.
Raznezena Andreja, ursa

PS: in fotke? Nimam nic svezega, :-( Sorry.
Ne maram blogov z dolgimi teksti Times New Romana brez fotk! Grrrr.