Novicke...

Gospod je VELIK: na velikonocno soboto nam je podaril slavje nove mase diakona Enriquea v katedrali (Huancayo). Z njim je nadskof posvetil se dva nova diakona in enega novomasnika. Klasicna spanska arhitektura z dvema zvonikoma in barocnim okrasjem je bobnela od ploskanja in izrazov naklonjenosti (kot v slovenscino prevajamo pogosto uporabljen spanski izraz CARIÑO). Za jagodo na vrhu velikonocne smetane je bila rockopera Jesus Christ Superstar v odlicnem spanskem prevodu in sicer takoj po novi masi v velikem huancayinskem geldaliscu.
Ti tedni so bili v znamenju solskih travm – vsakic, ko vstopim v razred in zagledam solsko tablo, kredo in upadle obrazeke v solskih klopeh, me zajame tisti zoprni obcutek, da delam nekaj na mrzlo. Vsak dan prosim Jezusa naj me uci ustvarjati pogoje za 'pridobivanje znanja': kako naj ucim otroke o Njem, ce jih je strah palice, ce so utrujeni ali lacni, ce so z mislimi na pasniku ali ne vem kje... Disciplina se po hribovskih solah vzdrzuje s palico... Ce jo ne uporabljam, me ignorirajo, ce bi jo uporabljala, nisem koherentna s tem, kar ucim... V Raquini so me mali knofki skoraj odnesli ven, J. Skusnjava, da bi moralizirala je velika (to vsi pocnejo), pa me Angelin glas provocira v zivo: 'vtisni si v srce vsakega od teh malih cudezev! Pojma nimas, kaksne nacrte ima On z njimi za prihodnost Peruja!' »Vale,« ji recem, »bom ubogala...« V Pachachaci sem srednjesolce peljala ven na sonce. Posedli smo se v travo, obkrozeni od hribov in cred; mladina je bila vzhicena, v trenutku so padli v osvajanje drug drugega, kaj vec od petja mi ni uspelo zanimirat, :-). »Jezus, bi malce sodeloval, prosim??!!« Se nadaljuje...

Teden, ki je za nami, sem prezivela na drugem koncu Huancaya: velikansko darilo je padlo z neba kot meteor. Udelezila sem se srecanja pastoralnih sodelavcev nase nadskofijske regije (Junin), kjer smo studijsko poglabljali Svetega Pavla, vprasanje inkulturacije in lectio divino. Odlicna predavanja, neskoncne debate pri mizi, turisticni posladek v Ocopi (starodavnem srediscu evangelizacije za celotni Peru) in zanimivi ljudje so povzrocili v meni tisti znani obcutek velikanske obdarjenosti v stilu »Kdor zapusti..., bo prejel stokratno...«. Gospod me razvaja.
V teh dneh je bil z nami tudi monsegnor Gerardo Anton Zerdin. Kot predsednik komisije je zadolzen za ta studijska poglabljanja in kot strokovnjak je tudi sam sodeloval s predavanjem o inkulturaciji. Osebno ga prej nisem poznala, nanj me je pred odhodom v Peru opozoril generalni vikar murskosoboske skofije. Monsegnor se je rodil v Lendavi in Prekmurci ga dobro poznajo, saj se redno vraca v svoj rodni kraj. Po 4 letih se je z druzino preselil v Subotico, s petnajstimi leti pa je v Zagrebu vstopil k franciskanom. V Peruju je izpovedal zaobljube in pel novo maso, ce sem si prav zapomnila.

Trenutno je skof v San Ramon, v perujski dzungli. Udelezenci nasega srecanja so s spostovanjem omenjali njegovo ime, me sprasevali, ce sem res sonarodnjakinja in z obcudovanjem omenjali njegovo sposobnost za stevilne jezike, ki jih uporablja pri svoji evangelizaciji med indijanci v dzungli. Ta sirokoplecati velikan prekmurske duse res naredi velik vtis na cloveka. Sploh ko razlaga svoje principe za inkulturacijo. Ko sem ga npr. vprasala, kaj je inkulturacija, je zacel peti: "En hribcek bom kupil" Njegov komentar: "Slomsek je zivel pravo inkulturacijo! Njegove pesmi so cista inkulturacija..." Strasansko zanimivo... Se nadaljuje...

Da ne bom predolga... ta teden smo v Limi: srecanje z vrhovnima svetovalkama, srebrni jubilej provincialke Line. Soncek, veselje, slavja in veliko cvetja. Gospod je velik! Jutri se vracam domov, nadaljujemo z devetdnevnico v cast sv. Krizu! Cerkev je polna! Kot kaze se dogaja andska velika noc.

Se prosnja za molitev: 16 mladih iz skupine POTA se resno pripravlja na misijon v nasih hribih: v Peru priletijo 14. 7. V teh mesecih veliko svoje energije vlagajo v priprave, v zbiranje denarja ipd. Milo vas prosim, da jih vklenete v svoje molitve, da bi bilo zanje, za nas in nase ljudi sobivanje priloznost za srecanje z zivim Bogom, ki odresuje, osvobaja in ljubkuje svoje. Ce bi zeleli biti zraven, jih lahko povabite na svojo zupnijo, skupnost, gimnazijo: predstavili vam bodo misijon, prinesli denar sem in vam po zakljucku predstavili vse, kar jim bo tu podarjeno v enem mesecu! Ce vas Milina na kakrsen koli nacin zgecka, dobrodosli!

To!

V Jezusovem Srcu vam sklepetam vse morje drugega, kar dogaja tu, jutri pa ne pozabite nazdraviti moji veliki prijateljici in duhovni magistri, moji Miji, ali uradno bl. Mariji od Uclovecenja. Jo imam strasno rada in sem ji RES hvalezna, da koordinira zadeve na tak fantasticen nacin! Lupcka, Mija!

Topel pozdrav vsem, vas imam rada, pobozajte Slovenijo in uzivajte v tekoci, bistri, sladki vodi, ki na vasem koncu se obstaja! Vasa hvalezna s. Andreja, urska