Velika sobota.

Zjutraj greva s s. Rosano v HYO k spovedi. Pater franciskan, star prekaljen bibilicist (doktoriral iz Pavla), me poslusa... "Oni zivijo pekel, Andreja. Trpijo. Strasno trpijo. Jezusa bolj boli njihovo trpljenje kot njihovi grehi! Jezus nas rabi..." Patru se ne sanja, da me zadnje tedne Bozja beseda 'melje' z Janezom: "Ljubite se med seboj... da bodo spoznali..." Njegove besede so kot olje na ogenj notranje dinamike...¨Med odvezo vso notranjost prezari svetloba. Radost odresenja se razleze v vse pore. Za kratek hip.
Popoldne sem v Pucaraju. Edinson in Marija prenasata pohistvo v avto - stvari iz nase pucarajske hise selim v Sapallango. Muc Michi je ze tri dni na svojem novem domu. Kako zalostna se mi zdi hisa... Izkoristimo priloznost in z Edinsonom narediva nekaj krogov z nasim malim dzipom. Razlagam mu kako funkcionira stvar... Takoj zapopade in hitro ujame ritem med sklopko, gasom in zavoro... Latinoamericani so prakticni. V duhu pomignem nasemu (pokojnemu) tatu, da je zraven, za vsak slucaj, :-) Edinson je srecen!
V Sapallangi pripravljamo sobo za Fiorelo, postulantko. Namestili smo umetno, leseno steno, ki locuje najini sobici. Popoldne se zacne slavje v Pucara ob 5.30. V cerkvi ni skoraj nikogar. Miguel na hitro pripravi velikonocni ogenj in suhi les obilno poskropi z bencinom. Svecke imamo prizgane vse do pridige. Zunaj je mrak in cerkev zari v topli svetlobi. Pocasi se polni... Ves obred deluje naravno, zupnik razlaga simbol ognja, luci, blagoslovljene vode... Elementov, ki so del nasega zivljenja. Vse je tako jasno, bogato... Kako lepo je bogosluzje! V trenutku svetega obhajila cutim globok mir. Gotovost, da vse prav dela. Da je tako Njegovo. Po masi mi pade v objem Nadia, animatorka, ki studira v Limi in ji je v januarju umrl oce. Sedim v dzipu in jo poslusam. Jezus, ti odresujes tudi njo in njeno druzino... Verujem! Ob 9h me s. Marija pricakuje na vratih. Ob 9.10 moram biti ze na avtobusu za Limo... Hitro pojem peceni piscancji skok in se poslovim. Na busu se vrtijo videoposnetki z nekim zabavljacem na hudo nizkem nivoju. Sprasujem Jezusa, ali naj prosim sprevodnika, da video umakne ali ne. Na kontroli se zamudimo skoraj celo uro. Otroci jocejo, dve zenski se na glas pogovarjata, sedezi so neudobni. Avtobus se ustavlja in naklada vrece krompirja, fizola in graha. Ob 4h zjutraj se ustavimo celo za pranje avtobusa. Voda skropi po oknih in iz soferjeve kabine se slisi kumbia. Poskusam spati in v kratkih prebliskih razmisljam o Magdaleni in zenah, ki so bile v trenutkih vstajenja total zmedene. Nic kaj smesno... Po 10 h urah voznje sem v Limi.